Vlaga in plesen v stanovanju: Nevidni sovražnik

Vlaga in plesen v stanovanju: Nevidni sovražnik

Prof. dr. Marjeta Terčelj ob vodenju Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKCL raziskuje vpliv biomase gliv na imunski sistem človeka v povezavi z nekaterimi boleznimi dihal, kot sta sarkoidoza in astma. Sarkoidoza je redka bolezen, ki lahko prizadene več organov, a je vzrok za njen nastanek do zdaj v celoti nepojasnjen. Pri svojem dolgoletnem kliničnem delu je opazila, da lahko plesni v domačem okolju bolnika pri razvoju in poteku sarkoidoze pomembno vplivajo na imunski sistem, pri nekaterih bolnikih z astmo pa na poslabšanje astme ponoči.

Jim težave povzročajo plesni, ki jih na zidovih naših domov lahko vidimo? »Tudi te jim lahko, vendar je težko reči, da samo te. Na zdravje negativno vplivajo tudi tiste, ki so v vlažnih zidovih starejših zgradbah in hišah brez ustrezne hidroizolacije. Teh ne vidimo vedno, imajo pa prostori poseben vonj, čeprav so čisti. Plesni se zadržujejo tudi v starih vzglavnikih, neprezračenih vzmetnicah in posteljnih pokrivalih, zavesah in preprogah,« pojasnjuje dr. Marjeta Terčelj.

Plesni so večcelične glive, vendar takrat, ko govorimo o njih, ne govorimo le o »živih črnih« plesnih, ampak tudi o »drugih razpadlih delih gliv, tudi že mrtvih, ki vsebujejo mnoge druge snovi. Te že znano vplivajo na imunski sistem, čeprav pri različnih ljudeh različno. Tej vsebnosti živih gliv in fragmentov že delno razpadlih gliv, trosov in hif ponavadi rečemo biomasa gliv.«

Če pogosteje kihate, kašljate, imate občutek, da ste prehlajeni, vas srbi v nosu ali imate včasih tudi glavobol, vendar se stanje malo izboljša in potem spet poslabša, je dobro, da pomislite, ali bi bilo mogoče, da je vaš dom preobremenjen z biomaso gliv, opozarja dr. Terčeljeva. »Saj tu ne gre za preobčutljivost na plesni. Na imunski sistem, klinične znake in dihala lahko vpliva povečana količina biomase gliv.«

K dr. Terčeljevi so se po pomoč zatekli bolniki, ki se jim je sredi noči poslabšala astma. V okviru študije, ki jo je objavila tudi v tuji strokovni literaturi, je v njihovih domovih, predvsem v spalnicah, merila vsebnosti biomase gliv. »Pri bolnikih s težjimi nočnimi napadi astme so bile veliko višje kot pri tistih, ki napadov nočne astme niso imeli.« Astmatiki, ki napade doživljajo tudi ponoči, naj torej ne bodo pozorni le na hišno pršico, ampak tudi na plesen v svoji spalnici, zlasti na »plesni v posteljah, pokrivalih, preprogah in starem pohištvu. V vseh je lahko velika količina biomase gliv.«

Plesni niso le v starih hišah

Odkrivanje živih plesni je preprosto, preverjanje, ali je biomasa gliv v prostoru presegla kritično mejo, ne. »Metode za merjenje obstajajo, vendar jih za zdaj uporabljamo bolj v raziskovalne namene. V prostoru lahko naredimo kultivacijo plesni na gojiščih, vendar bomo odkrili le do okoli 30 odstotkov celotne biomase gliv, vsega drugega, na primer mrtvih fragmentov gliv in trosov, pa ta gojišča ne zaznajo.«

Plesni živijo v vlažnem okolju, vendar temu opisu ne ustrezajo le stare neobnovljene hiše. »K meni je prišla bolnica s partnerjem. Bil je športnik z blago astmo. Preselili so se v novo stanovanje v novem bloku. Bilo je krasno, s teraso, ampak v njem se je zdravstveno stanje vseh družinskih članov poslabšalo. Partnerjeve težave z astmo so se okrepile, muca je zbolela za sarkoidozo, otroci so kihali in kašljali. Izmerili smo koncentracije biomase gliv v njihovem domu in ugotovili, da so bile zelo visoke. Stanovanje je bilo novo, vendar je ob deževju malo zamakalo. Posledica so bile plesni.«

Pred njimi niso varne niti pasivne hiše, čeprav bi sodobni sistemi morali zagotavljati čisti zrak in primerno vlago. Dr. Terčeljevi so bolniki s težavami zaradi nočne astme ali sarkoidoze, ki živijo v pasivnih hišah, povedali, da so plesni videli tam, kjer se zaradi slabega zračenja s prezračevalnim sistemom nabira kondenz.

Neugodne za zdravje so lahko tudi vse bolj priljubljene lesene hiše. Po besedah dr. Terčeljeve podatki iz Švedske, Nizozemske in Norveške, kjer je lesenih hiši precej, kažejo, da je v njih tudi veliko plesni. »Če imajo ljudje, ki bivajo v njih, simptome, podobne prehladu, morajo hišo presušiti.«

Naravno zračenje

Ne glede na vrsto hiše je treba prostore zračiti. V času zrakotesnih oken o prezračevanju govorimo veliko, »kar malo pa pozabljamo na to, da precej plesni vsebujejo tudi klimatske naprave in prezračevalni sistemi velikih zgradb. V tujini imajo na primer velike hotele, v katerih ni mogoče odpirati oken in se zrak čisti zgolj s prezračevalnimi sistemi. Njihovi gostje lahko imajo klinične simptome prehlada: pečejo jih oči, kihajo, kašljajo, peče jih v grlu in imajo občutek, da težje dihajo. Na njihovi koži se lahko pojavijo izpuščaji, pojavijo pa se lahko celo nejasni simptomi, kot so utrujenost, bolečine in občutljivost na kakršne koli vonjave. Ker so njihove težave povezane z zgradbami s prezračevalnimi sistemi, jih imenujemo sick building syndrome ali sindrom zgradb, ki povzročajo bolezen.«

Nove ugotovitve kažejo, da »velike moderne stolpnice, v katerih ni mogoče odpirati oken in se prezračujejo le s prezračevalnimi sistemi, za zdravje niso najbolj ugodne«, že kar nekaj časa pa vemo, da so primerno gojišče plesni tudi domače klimatske naprave. Pri njih moramo biti »zelo zelo pozorni na čiščenje in menjavanje filtrov. Če je stanovanje vlažno, je treba filtre zamenjati tudi večkrat na leto. Klimatska naprava res lepo očisti zrak, ampak če je ne čistimo redno, nazaj v prostor pršijo tudi suhi fragmenti razpadlih plesni oziroma povečana količina biomase gliv.«

V objemu plesni lahko tudi spimo. »Ponoči se kar precej spotimo in ta pot se vpije tudi v vzglavnik, žimnico in pokrivalo. Zjutraj spalnico sicer na hitro prezračimo, vendar sobe ne razsušimo. Tako se lahko, denimo, v vzglavniku ali žimnici razvijejo plesni.«

Uporabni recepti starih mam

Ob rednem prezračevanju stanovanja ali hiše dr. Terčeljeva za preventivo svetuje tudi to, »kar so počele že naše stare mame. Pozimi najmanj enkrat, takrat, ko je zunaj minus deset stopinj Celzija, nesem vse žimnice na zrak. Ker je mrzel zrak suh, žimnice posuši. Poleti jih enkrat ali dvakrat 'posončim' na močnem soncu. Obračam jih, da jih sonce dobro presuši. Enkrat ali dvakrat na mesec na zrak odnesem vse svoje vzglavnike in odeje, da se posušijo in razkužijo. Sušila bi jih lahko tudi ob odprtem oknu, vendar nimam toliko denarja, da bi izgubljala energijo. Če ob vsem tem redno zračimo še stanovanje in je to dovolj suho, ne smemo imeti nobenih težav.«

Zdravstvene težave lahko izginejo, ko odstranimo plesni in v zraku ni več njihovih mrtvih delcev, lahko pa se tudi zaplete in izpostavljenost sproži kakšno kronično bolezen. Neizpodbitnih dokazov za to še ni. »O vplivu plesni na razvoj kroničnih bolezni imamo domneve, raziskave in nekaj rezultatov, na več podatkov pa bomo morali še počakati.«

Ampak dr. Terčeljeva je med svojim raziskovanjem sarkoidoze našla povezavo med boleznijo in preveliko obremenjenostjo zraka z biomaso gliv. »Ta ni vzrok, da se bolezen razvije, je pa dajevnik, ki omogoči, da se bolezen lahko razvije. Mislim, da mora biti pomemben dejavnik tudi pri astmah in alergijah.«

Ker mrtvih delcev v zraku ne moremo ne videti ne vonjati, bi se ob pojavu zdravstvenih težav zdelo najlažje, če bi se naprej napotili do zdravnika, opravili alergološke teste in šele potem začeli iskati, kje v stanovanju imamo plesen. Le da ni tako preprosto. »Zaradi nizke ozaveščenosti ne bolniki ne zdravniki težav ne bi pripisali plesni, zlasti zato, ker še nimamo pravih načinov, kako izmeriti koncentrancije biomase gliv v zraku. Veja medicine, ki se ukvarja s tem, je bolj nova, ampak mislim, da bomo v prihodnjih desetih letih o tem vedeli že precej več,« napoveduje dr. Marjeta Terčelj, ki pri nas orje ledino.

 

 

PREBERITE ŠE:

Sanacija plesni: Če zunanja izolacija ni izvedljiva, lahko steno ogrejemo z grelno mrežo

Dom brez vlage: Najpomembnejše je redno in zadostno zračenje

Vlaga v prostoru: Naprave za prezračevanje in razvlaževanje

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE