Letošnji sejemski vrvež se je v sredo začel z obiskom predsednika RS Boruta Pahorja, ki trenutni čas vidi kot čas previdnega optimizma, saj se je gospodarska kriza končala, gospodarska aktivnost povečala, z njo pa je več tudi zaposlovanja. »Previdnost je potrebna, ker smo še vedno soočeni z zadolženostjo podjetij in počasnim prestrukturiranjem, banke vodijo konservativno posojilno politiko, strošek države v širšem pomenu je še vedno previsok in dodatno obremenjuje konkurenčnost našega gospodarstva,« je ugotavljal predsednik in zažugal politiki, ki se mora po njegovem mnenju spremeniti, da bo lahko speljala potrebne spremembe. Med obhodom sejma se je ustavljal na stojnicah slovenskih podjetij z inovativnimi izdelki, pozdravil predstavnike tujih delegacij in posebno pozornost namenil mladim, bodočim podjetnikom. Drugi sejemski dan je podjet­nike in obrtnike prišel pogledat tudi mandatar nove vlade dr. Miro Cerar, ki je prisluhnil, s kakšnimi težavami se pri nas spopadajo podjetniki, in se sprehodil po tako imenovani Ulici obrti, kjer se je posladkal z belokranjsko pogačo in konopljinimi pihančki. V nagovoru županom je zagotovil, da se zaveda, da sta revščina in nezaposlenost velik problem, in da se bo vlada tega temeljito lotila. Kot svojo prioriteto pa je navedel vzpostavitev stabilnega in predvidljivega okolja za obrtnike in podjetnike ter konsolidacijo javnih financ. Posluh za malo gospodarstvo pričakuje tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, katere predsednik Branko Meh je ob odprtju sejma bodoči vladi sporočil, da si mali podjetniki, ki predstavljajo 99 odstotkov slovenskega gospodarstva, želijo, da bi po zgledu Evropske unije tudi slovensko malo gospodarstvo postalo vladna prioriteta številka ena.

Ker je v zadnjem času ena pomembnejših tem energijska varčnost, je bilo tako tudi na sejmu. Za brezplačna energetska svetovanja so bili na voljo strokovnjaki Ensvet v okviru Eko sklada, ki so svetovali predvsem glede kurilnih naprav na biomaso, varčne hišne razsvetljave in primerne sanacije starejših družinskih hiš. »Zaradi hitrega napredka tehnologije se ljudje preprosto ne znajdejo. Namen svetovanja je, da se premišljeno vloži denar, ker se velikokrat zgodi, da se ljudje pustijo zapeljati različnim marketinškim prijemom prodajalcev,« je opozoril energetski svetovalec Lucjan Batista. Obiskovalci so recimo najpogosteje spraševali, kako pravilno izolirati stavbo in kako jo najceneje ogrevati. Podjetnike, obrtnike in obiskovalce sejma pa so zanimale tudi ekološke subvencije oziroma možnost pridobitve ugodnih kreditov ali nepovratnih sredstev.

Strokovna srečanja

Kot vsako leto so tudi letos potekala številna predavanja in srečanja, na katerih je bilo mogoče slišati vse o priložnostih in izzivih poslovanja z ruskim trgom, strategiji razvoja prometnih poti v Sloveniji v prihodnjih 15 letih, preprostih energijskih ukrepih, davčni problematiki, izvozu, pravnih zadevah in podobno. Slovensko združenje za kakovost in odličnost je 20 podjetjem, ki so dosegla najvišje standarde, podelilo znak slovenska kakovost (SQ).

Tudi na letošnjem sejmu so poleg domačih sodelovala številna tuja podjetja, ki so prišla na največje regijsko poslovno srečanje obrt­nikov in podjetnikov, na katerem se je govorilo predvsem o obnovljivih virih energije, gradbeništvu, elektroniki ter kovinski, lesni, plastični in elektroindustriji. Na večjem razstavnem prostoru, rezerviranem za tuje podjetnike, se je predstavilo 24 srbskih podjetij pod okriljem pokrajinskega sekretariata za gospodarstvo, zaposlovanje in enakopravnost spolov AP Vojvodina. Podjetja iz Srbije so iskala partnerje za poslovanje, zato so v petek na sejmišču pripravila Dan Vojvodine, v sklopu katerega je potekalo regionalno srečanje zbornic Vojvodine, Srbije in Slovenije. Letošnji Mos je zaznamoval tudi obisk indijskih poslovnežev, ki se je uspešno končal s podpisom pogodbe med slovenskim podjet­jem Gama System, ki razvija programske rešitve na področju upravljanja dokumentov, in indijskim Netspider India. Na posebnem razstavnem prostoru so se namreč skupinsko predstavile tri države BRIC, Brazilija, Indija in Kitajska; slednja za prihodnje leto obljublja še številčnejšo delegacijo, saj gre za eno največjih proizvajalk in porabnic kmetijskih pridelkov.

Sejem priložnosti

Obrtni sejem je vedno tudi izjemna prilož­nost za neuveljavljena podjetja, da pokažejo svoje prednosti in navežejo poslovne stike. Tako je družba Celjski sejem petim mladim podjetjem (Nomnio, Tadej Lever, HomeOgarden, Malinca, Pel3o) omogočila brezplačno predstavitev. Še največ pozornosti med obiskovalci, pa tudi politiki, ki so si ogledovali sejemski vrvež, pa je vzbudil nanosatelit 3-SAT, ki ga skupaj z visokotehnološkim podjetjem SkyLabs in Evropsko vesoljsko agencijo pripravljajo v Laboratoriju za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Posebnost nanosatelita, ki je v celoti plod slovenskega znanja, je, da je kar desetkrat lažji od primerljivih satelitov, saj namesto 40 tehta zgolj štiri kilograme. Stroški razvoja znašajo približno milijon evrov in ga bo sofinancirala Evropska vesoljska agencija, nato pa po treba najti še sponzorska sredstva za izstrelitev, ki jo napovedujejo konec leta 2016 ali začetek 2017. Pričakujejo, da bi izstrelitev slovenskega nanosatelita stala približno 300.000 evrov, kar je veliko manj, kot je strošek izstrelitve večjega, stokilogramskega satelita, ki lahko naraste tudi do nekaj milijonov evrov. Glavna naloga nanosatelita 3-SAT bo opazovanje Zemlje v vidnem in globokem infrardečem spektru.

Dolgoletni razstavljavci

Sejem je dobra priložnost za krepitev poslovnih odnosov in iskanje novih priložnosti tudi za starejša in že uveljavljena podjetja. Eden izmed razstavljavcev z najdaljšo tradicijo je Boris Žnidar oziroma njegovo podjetje Ščetkarstvo Žnidar. Že od prvega sejma pred 48 leti je razstavljal njegov oče, zadnja leta pa je sam prevzel krmilo. Predstavlja nove izdelke in pridobiva nove kupce. »Vsak stroj ima kakšno ščetko, ki jo je treba obnoviti,« nam je povedal Boris Žnidar in dodal: »Tukaj se predstavimo, saj marsikdo ne ve, kje dobiti kakovostne ščetke za rezervne dele in podobno. Pa tudi stik s strankami vzpostavimo in ga obnavljamo s tistimi, ki že 30 let kupujejo ščetke pri nas. Stranke na sejmu vidijo, kakšne novosti imamo, kaj smo novega razvili.«

Podobnega mnenja je Nuša Pavlinjek, direktorica marketinga podjetja Roto, ki praznuje že 40 let delovanja. Čeprav bodo letos nastopili na 28 sejmih doma in po svetu, se jim zdi udeležba na celjskem sejmu najpomembnejša. Poleg predstavitve izdelkov strankam ponujajo tudi svetovanje. »Vsako leto najamemo večji razstavni prostor. Ne samo da rastemo, ampak tudi izdelke imamo večjih volumnov. Ker imamo zelo močan razvojni oddelek in vsako leto razvijemo kaj novega, je sejem prava priložnost, da novost predstavimo in dobimo prvo povratno informacijo od kupcev. Vidimo, da se ljudje radi vračajo. Sejem je pomemben tudi za mlajše družine, ki iščejo alternative pri gradnji hiše, pri obnavljanju, in mislim, da na celjskem sejmu dobijo prave informacije, za vodovod, čiščenje odpadne vode, kurjavo, okna, tako rekoč vse, kar potrebujejo pri hiši,« razloži Nuša Pavlinjek.

Že vsaj 20 let na sejmu sodeluje tudi podjetje Segon, ki se ukvarja s servisom in prodajo gostinske opreme. Klemen Šket ugotavlja, da se pozna gospodarska kriza, saj je kupna moč obiskovalcev manjša. Kljub temu se jim razstavljanje splača. »Udeležba v Celju pomeni predvsem potrditev naše dejavnosti v vseh teh letih. Naš način oglaševanja je, da se predstavimo vsako leto in sem povabimo tudi svoje najbolj zveste poslovne partnerje. Letos smo povabili 300 najboljših kupcev, in to poimensko, vzeli smo si čas zanje. Prav veseli smo, če si kdo vzame čas in se oglasi pri nas. Želeli bi si, da bi se vsi odzvali, ampak opažamo, da jih pride 35 odstotkov. Ko sem prvič razstavljal na sejmu, je bilo okoli mene 20 tekmecev, zdaj smo ostali sami, kar pomeni, da delamo prav, da smo uspešni. To je dokaz, da smo na pravi poti že 26 let.«

Da se na sejmu lahko najbolj približajo kupcem, je prepričan tudi Igor Miholic, vodja prodaje v podjetju AJM, ki opiše spremembe v zadnjih letih z besedami: »Veliko mladih išče informacije prek spleta, vseeno pa si naše izdelke radi ogledajo tudi v živo, jih potipajo, tako da še vedno prihajajo na sejem. Zelo pomembno je, da čim več ljudi privabimo na sejem in jim na enem mestu razkažemo čim več novosti.«

Odkar obstaja sejem, so na njem na ogled tudi betonski izdelki samostojnega podjetnika Roberta Šketa oziroma v preteklosti njegovega očeta. »Razstavljamo zaradi ljudi, da kaj kupijo. Opažam, da je zadnja leta razstav­ljavcev dosti manj, tudi obiskovalcev je najmanj za dve tretjini manj. Manj je prometa. Ampak vseeno razstavljamo in bomo, dokler bo sejem. Trenutne razmere so razumljive, saj smo v krizi. Nekaj učinka je kljub vsemu, drugače ne bi razstavljal. Predstavljam se z novimi izdelki, da stranke vidijo, kaj novega delam,« razmišlja Roberto Šket. Tudi Marija Čanžek, predstavnica podjetja Prizma, ki ima prav tako dolgo tradicijo razstavljanja na celjskem sejmu, je prepričana, da je to najboljša priložnost za vzpostavitev stika s strankami: »Tukaj smo že 21. leto in veliko se je spremenilo od prvih začetkov, ko je bila grozna gneča in razstavljavcev vse polno. Svojo dejavnost, to je postavljanje nadstreškov oziroma prodaja in uporaba polikarbonatnih plošč, v bistvu najlaže predstavimo na sejmu, kjer lahko ljudje v živo vidijo, potipajo material, se pogovorijo, zakaj polikarbonat, in ne kateri drugi material.«

Čeprav se je prve dni zdelo, da bo obisk slabši, tudi zaradi dežja, se je sejem končal uspešno kot vsako leto. Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar je povzela: »Na 47. Mosu smo zaznali dober interes obiskovalcev, kar se pozna tudi v zadovoljstvu razstavljavcev. Spet se je potrdilo, da obiskovalci na sejem prihajajo s točno določenimi nameni in da se na obisk dobro pripravijo. V Celjskem sejmu po odzivih, ki smo jih že dobili, menimo, da je Mos izpolnil svoje poslanstvo.«

Podroben pregled novosti, nagrajencev in drugega obsejemskega dogajanja na 47. Mednarodnem obrtnem sejmu najdete v tokratni tiskani izdaji priloge Deloindom.