Pogosto imajo odločilno vlogo finančne mož­nosti, vendar ni vse v ceni. Na videz enaki okni se lahko po kakovosti zelo razlikujeta. Cenovno ugodna ponudba se utegne dolgoročno izkazati za drago in zgrešeno naložbo, če se okno po nekaj letih ukrivi, okovje odpove ali so toplotne izgube preprosto prevelike, delež zasteklitve premajhen in bivalne razmere poslabšane zaradi premajhne osvet­ljenosti, nastajanja kondenzata in plesni.

Sestavni deli okna

Sodobna okna so enojna z dvo- ali trislojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem in nizkoemisijskimi nanosi. Glavni sestavni deli so profili (okvir in krilo), zasteklitev, okovje, tesnila in tudi senčila. Na trgu so na voljo profili (okvir in krilo) iz lesa, umetnih mas – PVC, aluminija ter sestavljeni – leseni ali iz PVC z aluminijasto oblogo ali toplotnoizolacijskim materialom. Materiali se med seboj razlikujejo glede mehanskih lastnosti, vred­nosti toplotne prehodnosti, trajnosti, načina vzdrževanja in okoljske sprejemljivosti.

Les velja za obnovljivo surovino s primernimi mehanskimi in izolirnimi lastnostmi. Njegovi slabi lastnosti sta občutljivost na vremenske vplive in nujnost rednega vzdrževanja, saj ga je treba vsakih pet do osem let prebarvati.

PVC-profili so slab prevodnik toplote (število komor omejuje prenos toplote), odpornejši proti vlagi in zahtevajo manj vzdrževanja kot leseni. Zaradi relativno majhnega modula elastičnosti so dimenzijsko manj stabilni kot profili iz lesa ali kovine. Zato imajo v sredini jedro iz kovine, lahko tudi lesa, ali pa so polnjeni s posebnimi materiali. Profili morajo imeti čim boljšo UV-obstojnost in odpornost proti temperaturnim nihanjem.

Aluminij ima dobre mehanske lastnosti, večjo trajnost kot les ali PVC in zahteva najmanj vzdrževanja. Slaba stran pa je, da je dober toplotni prevodnik. Zaradi majhnega toplotnega upora in dobre toplotne prevod­nosti tudi zasnova večprekatnih profilov ne prinese želenih rezultatov. Profil je treba fizično ločiti na dva dela z izolacijskim distančnikom, toplotne lastnosti pa dodatno izboljšamo s polnitvijo s toplotnoizolacijskim materialom.

Lastnosti lesa ali PVC lahko izboljšamo s kombiniranjem materialov. Največkrat je to lesen ali PVC-profil z aluminijasto oblogo. Pri zahtevah po še boljših toplotnih lastnostih, npr. pri skoraj ničenergijski prenovi, se lahko uporabi lesen profil v kombinaciji s toplotno izolacijskim materialom ali PVC-profil z izolacijskim polnjenjem.

Največji del okna, približno 70 odstotkov površine, zavzema zasteklitev. Njena osnovna naloga je zagotavljati osvetljenost prostora ter preprečevati hrup in prepih. Njene last­nosti je mogoče izboljšati s stekli, ki so lahko različne debeline in lepljena, z različnimi nanosi ali folijami, s plinskim polnjenjem. Največja dovoljena toplotna prehodnost zasteklitve (Ust) je določena v pravilniku. Zelo pomembne lastnosti so še svetlobna prepustnost, prepustnost sončnega sevanja in zvočna izolativnost.

Pri zasteklitvi opravi pomembno vlogo dis­tančnik, ki na obodu povezuje stekla med seboj. Nižja ko je njegova toplotna prevodnost, višja bo temperatura stekla v bližnjem območju in manjša bo nevarnost površinske kondenzacije (rosenja) na notranji šipi. Kot energetsko res učinkovito okno danes torej štejemo takšno z izolacijskim medstekelnim distančnikom.

Pri izbiri oken je treba biti pozoren na vrsto in tip okovja, saj to poskrbi za dobro, varno in nemoteno odpiranje in zapiranje krila ter uravnavanje povesa. Sodobno okovje omogoča več načinov odpiranja: nagibno, vrtljivo, nagibno-vrtljivo, s paralelnim odmikom.

Za boljšo zrako- in vodotesnost poskrbijo tudi tesnila. Nekatera so že industrijsko vgrajena, npr. pri PVC-profilih, druga pa pozneje pri izdelavi končnega izdelka. Biti morajo dovolj prožna in vremensko obstojna ter neobčutljiva na premaze.

Pri nakupu oken se večinoma pozablja na senčila, ki ščitijo bivalne prostore pred čezmernim pregrevanjem v poletnih mesecih, pozimi pa delujejo kot dodatna toplotna zaščita. V tehnični smernici so predpisani pogoji za uporabo senčil oz. podana računska metoda za določitev zaščite pred sončnim obsevanjem. Navedeno je tudi, da se notranja senčila na oknih ne štejejo kot ustrezna zaščita.

Oblika in mere

Pri zamenjavi starejših oken z novimi je treba posebno pozornost nameniti njihovi velikosti in obliki, kar še posebno velja za spomeniško zaščitene stavbe, za katere je predpisan varstveni režim. V takih primerih je potrebnega veliko več znanja, prilagajanja in iznajdljivosti.

Odprtine in okna v spomeniško zaščitenih in starejših stavbah so navadno manjših mer, krila in okviri so ožji in lahko tudi profilirani, lastnosti zasteklitve pa so opazno slabše od današnjih. Zato moramo biti posebno pozorni na obliko in vrsto okna, saj ni vseeno, ali je to eno-, dvo- oz. večkrilno s pokončnikom ali brez njega.

Obstoječe dvokrilno okno je težko nadomestiti s sodobnim dvokrilnim, ker ima lahko slednje tudi dvakrat širši profil in manjšo površino zasteklitve, zato skoznjo prehaja manj svetlobe in še sam videz ni več enak. Če pa izberemo enokrilno z okrasnimi letvicami, lahko nastopijo težave pri odpiranju krila zaradi pomanjkanja prostora v notranjosti in tudi glede videza.

Enako velja za okna manjših mer, npr. v kopalnici, shrambi, podstrešju in kleti, kjer se pogosto zgodi, da se z nepremišljenim načrtovanjem in izbiro doseže nasproten učinek od želenega. Namesto oken, ki prepuščajo dovolj svetlobe in omogočala zračenje, nastanejo »strelske line«, saj je delež zasteklitve premajhen. V nekaterih primerih jih zaradi tehničnih omejitev niti ni mogoče odpirati ali pa le nagibno. V prostore prehaja premalo dnevne svetlobe in tudi toplotna prehodnost okna je lahko precej večja od deklarirane, saj k njenemu povečanju pripomore ravno manjši delež zasteklitve.

Pri vsaki zamenjavi je nujno treba najprej skrbno opraviti izmere in izris načrtovanih oken, pri katerem natančno definiramo delež zasteklitve z lastnostmi (U, g in τv), variantne rešitve oblik in vrst (eno-, dvo- ali večkrilno z okrasnimi letvicami ali brez njih) ter smer in način odpiranja. Priporočljivo je predvideti tudi režim oz. način zračenja in preveriti dolgoročno stroškovno učinkovitost, tj. finančno smotrnost naložbe.

Tehnične lastnosti

Med pomembnejše lastnosti, določene v produktnem standardu, spadajo vodotesnost, prepustnost zraka na pripirah, toplotna prehodnost, odpornost proti obremenitvam z vetrom, prepustnost energije sončnega sevanja, svetlobna prepustnost in zvočna izolativnost. Naštete lastnosti morajo biti deklarirane v izjavi o lastnostih in oznaki CE.

Vodotesnost oken je pomembna lastnost in je zato opredeljena tudi v pravilniku. Pri enodružinski hiši, kjer je okno zaščiteno pred dežjem, bo razred vodotesnosti drugačen kot pri nezaščitenih oknih, v višjih nadstrop­jih v stolpnici ali v krajih z burjo. Kolikšna bo dejanska prepustnost zraka na pripirah, je precej odvisno tudi od vrste tesnil, okovja in predvsem od samega proizvodnega procesa. Če okno ni pravilno nastavljeno ali je tesnilo neustrezno nameščeno, lahko vodna para kondenzira v vmesnem prostoru, tj. v pripiri.

V visokogorju ali krajih z močno burjo mora biti odpornost proti obremenitvam z vetrom najvišjega razreda, v zavetrnih legah pa najnižjega. Tudi v tem primeru je treba upoštevati značilnosti konkretne lokacije.

Toplotni prehodnosti se pri zamenjavi oken navadno pripisuje največji pomen oz. velja za najpomembnejšo lastnost. Seveda je treba upoštevati določila tehnične smernice, v kateri so določene največje dovoljene vrednosti toplotne prehodnosti.

Še posebno pa je treba biti pri zamenjavi oken pozoren na prepustnost celotne energije sončnega sevanja, označeno s črko g, ki pove, koliko celotne sončne energije prepušča steklo v prostor. Tu govorimo o možnosti pasivnega izkoriščanja sončnih dobitkov.

Poleg tega je pomembna svetlobna prepustnost zasteklitve, označena z grško črko τv (tau). Z nizkoemisijskimi nanosi in večanjem števila stekel se namreč zmanjšuje tudi prepustnost za svetlobo.

Zadnje tri lastnosti ključno vplivajo na bivalno ugodje in rabo energije. Profili pri starejših oknih so ožji od sodobnih, zato je danes pri enaki dimenziji zidarske odprtine delež zasteklitve manjši, kar pomeni manj svetlobe in manj sončne energije v prostoru.

Posebno v okoljih s povečanim zunanjim hrupom je pomembna zvočna izolativnost okna. Za uporabnika je bistvena izolativna vrednost pri vgrajenem oknu. Zato je tudi s tega vidika vgradnja eden izmed ključnih dejavnikov, saj uporabnika zanima, koliko hrupa bo prehajalo ne samo skozi okno, ampak prav tako skozi vgradno rego oz. fugo med oknom in konstrukcijo stene ali strehe.

Koristni nasveti

Dandanes se veliko pozornost namenja skrbi za okolje, ne le v smislu manjših toplotnih izgub in boljše izrabe sončne energije, temveč tudi posredno z upoštevanjem okoljskih stroškov pri izdelavi novih oken in recikliranju starih. Pri lesenih oknih se recimo upošteva gospodarjenje z gozdovi in to, od kod prihaja surovina. Pridobivanje aluminija, čeprav v neposredni bližini, pa je energijsko zelo potratno. Odločitev tako ni preprosta in premočrtna.

Kaj vse je torej pomembno pri izbiri kakovostnega okna? Preprostega odgovora žal ni. Najbolje se je zanesti na nasvet strokovnjaka, ki ima dovolj široko znanje, da zna izbrati najboljše rešitve za konkretno stavbo in prostore v njej, ter natančno preveriti navedbe proizvajalca.

Če se želimo izogniti pregrevanju poleti, velja razmisliti, kako čim bolje uravnavati energijsko propustnost: ali to doseči z izbiro ustreznega tipa zasteklitve ali s senčili.

Pri oknih v prostorih, kjer je občasno večja vlaga, npr. v kopalnici in kuhinji, moramo posebno pozornost nameniti rosenju. Izognemo se mu lahko z dobro toplotno­izolativno zasteklitvijo, primerno izbranimi distančniki in predvsem ustreznim prezračevanjem. V nekaterih primerih, zlasti pri oknih majhnih mer ali v majhnih in ozkih prostorih, sta pomembni velikost in oblika oken.

Velikokrat je treba ob zamenjavi oken zaradi večje zrakotesnosti stavbnega ovoja načrtovati dodatno prezračevanje, pri čemer je najbolj priporočljiva izbira sistema z vračanjem odpadne toplote, t. i. rekuperacija.

Pred nakupom si je treba priskrbeti vsaj tri ponudbe različnih proizvajalcev, jih med seboj primerjati in se pozanimati tudi o proizvodnem procesu, saj le urejen in sistematičen proizvodni proces zagotavlja konstant­nost izdelkov.

Preveriti je treba, ali imajo okna ustrezna poročila o preskušanju, ki jih je izdala neodvisna akreditirana ustanova. Posamezno poročilo velja le za določen tip okna, ne pa za vsa (npr. enokrilna, dvokrilna). Zato je smiselno, da kupec preveri, ali imajo proizvodi še dodatna potrdila o kakovosti, kot sta nemški znak RAL ali slovenski okoljski certifikat znak kakovosti v graditeljstvu.

Ugledni proizvajalci kupca seznanijo z vsemi potrebnimi podatki in mu izročijo navodila za vgradnjo, vzdrževanje in pravilno uporabo oken ter ponujajo servisiranje tudi po preteku garancije, saj je treba okovje in tesnila redno vzdrževati, za kar naj poskrbi ustrezno usposobljen mojster. Primerno nastavljeno in naoljeno okovje zagotavlja funkcionalnost okna: ustrezno prepustnost za zrak, vodotesnost in trajnost izdelka. Poleg tega je treba tesnila vsaj enkrat na leto na­oljiti. Ker z leti preperevajo, jih bomo morali sčasoma tudi zamenjati.

Pri izbiri oken je treba torej upoštevati vse dejavnike, ki so pomembni za posamezno stavbo in prostore v njej, ter izbrati okna pri preverjenem proizvajalcu. Ključnega pomena je seveda tudi pravilna vgradnja, v času življenjske dobe izdelka pa je treba skrbeti za pravilno uporabo in ustrezno vzdrževanje.