Samo v prvi polovici leta so slovenske zavarovalnice plačale že okoli 30 milijonov evrov zavarovalnin kot odškodnino za naravne nepredvidljive dogodke, med katerimi je največ škode povzročil žledolom. Največkrat pa nastane škoda zaradi požara ali vloma. Preverili smo, kako ukrepati, da so posledice čim manjše.

Škoda nas dvojno prizadene, če nimamo sklenjene ustrezne zavarovalne police. Čeprav dražja zavarovalna polica ni zagotovilo za najboljše zavarovanje, z nižjimi premijami vseeno ne moremo računati na najboljše kritje. Poleg višine premije je treba biti pozoren tudi na vsebino police.

Na ceno premije vplivajo dejavniki, kot so lokacija, starost nepremičnine, morebitno večje tveganje naravnih nevarnosti, kot sta potres ali poplava, in podobno. »Če nastane materialna škoda zaradi poplave, žleda ali drugih vremenskih razmer, moramo imeti sklenjeno primerno zavarovanje premičnin in nepremičnin, da bi lahko zahtevali odškod­nino. Če so stroški odprave posledic znašali več, kot je izplačala zavarovalnica, je treba vložiti pritožbo na poravnalno ponudbo in uveljavljati višjo škodo,« pravi Jure Peer iz podjetja Poravnava.

Pravilno ukrepanje

Za večino primerov je dovolj že paketno zavarovanje, ki ga z manjšimi razlikami ponujajo vse zavarovalnice. Malo drugače je glede naravnih katastrof, za katere je dobro skleniti individualno pogodbo. »Za nepremičnine priporočamo vsaj optimalni paket, ki poleg osnovnih nevarnosti (požar, strela, eksplozija, vihar, toča, padec zračnega plovila, udarec zavarovančevega motornega vozila, manifestacija, demonstracija) zajema tudi izliv vode, vdor meteorne vode, padec drevesa, zemeljski plaz, težo snega in snežni plaz. Najboljša izbira pa je nadstandardni paket, ki poleg vseh že naštetih nevarnosti vključuje še indirektni udar strele na inštalacijah, vandalizem in izginitev posameznih delov zgradbe,« pojasnjuje Miloš Milivojevič, izvršni direktor pri zavarovalnici Adriatic Slovenica.

Vendar samo zavarovanje ni dovolj za to, da nam bo zavarovalnica povrnila vso škodo. Potrebno je tudi pravilno ukrepanje. Še preden zavarovanci prijavimo škodo zavarovalnici, moramo izpolniti nekaj drugih obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskega zakonika. Med drugim moramo storiti vse, da zavarovalni primer sploh ne nastane, če pa se to že zgodi, moramo ravnati tako, da omejimo njegove posledice. O škodi moramo zavarovalnico obvestiti v treh dneh in ji poslati resnične in celovite podatke. V nekaterih primerih moramo pred tem obvestiti tudi policijo. Da bi vse potekalo gladko, lahko v vsakem trenutku kontaktiramo zavarovalnico. »Zavarovanci lahko škodo preprosto in nemoteno prijavijo prek škodnega portala na spletni strani in si tako zagotovijo neposredno komunikacijo s škodnim skrbnikom, ki jim posreduje vse potrebne podatke in napotke. Škodo pa lahko seveda prijavijo tudi v poslovnih enotah ali obvestijo svojega zastop­nika,« še doda Milivojevič.

Požar

Vsako leto gasilci posredujejo večtisočkrat zaradi požarov, ki povzročijo milijonsko škodo. Če imamo sklenjeno dobro polico proti požaru, zavarovalnica povrne škodo za večino uničenih stvari. To pomeni predvsem, da je smiselno zavarovanje skleniti za zavarovalno vsoto, ki je enaka zavarovalni vrednosti. V sklopu požarnega zavarovanja obstajajo popusti, če je objekt opremljen s sistemi za odkrivanje požara, nadzor dima, gašenje ali pa je pod videonadzorom.

Ob požaru najprej rešimo sebe in druge ljudi iz objekta, ne tvegamo življenja z reševanjem premoženja. Ko so vsi na varnem, lahko začnemo gasiti, če ni prenevarno, drugače raje počakamo na prihod gasilcev. Ko gasilci in policisti opravijo svoje delo, pokličemo zavarovalnico, ki na ogled pošlje cenilca. »V primeru požara, zlasti če je večjega obsega, je treba obvestiti policijo, ki opravi preiskavo vzroka. Zavarovanci morajo po škodi, v vsakem primeru, ravnati, kot ravna dober gospodar. Ohranijo naj dokazila o škodi (na primer fotografije), nujne stvari pa lahko naredijo brez soglasja (na primer zaprejo odprtine, ki nastanejo zaradi požara, da ne nastaja dodatna škoda). Brez soglasja zavarovalnice naj ne vozijo stvari na odpad oziroma kako drugače onemogočijo, da bi se naknadno lahko ugotavljala škoda,« svetujejo v zavarovalnici Generali.

Poplave

V zadnjem obdobju se veliko družin po državi spopada s posledicami poplav. Naravne katastrofe ne moremo preprečiti, lahko pa se ustrezno zavarujemo. Večina zavarovalnic v paketnem zavarovanju krije poplavno škodo zgolj do določene višine. Postopek prijave škode je enak kot ob morebitnem požaru, le da ni treba poklicati policije. Najprej je treba zavarovati človeška življenja, nato preprečiti nadaljnjo škodo in jo dokumentirati, preveriti zavarovalno kritje na polici in prijaviti škodo zavarovalnici. Ob naravnih nesrečah zavarovalnice običajno podaljšajo rok za prijavo škode in ga premaknejo v čas, ko voda odteče in so posledice bolj vidne. »Škoda pri poplavi se praviloma pokaže čez čas, ker ima voda drugačen vpliv na objekt kot požar, zato oglede raje opravimo pozneje, saj je nesmiselno to delati takrat, ko je voda še v objektu. Pripomniti je treba, da je škoda zaradi poplave načeloma omejena, odvisno od obsega dogovorjenega kritja po polici, nekatera kritja pa tega tveganja nimajo zajetega,« opozorijo pri Generaliju.

Vlom in rop

Veliko državljanov je tudi že doživelo vlom v hišo ali stanovanje. Predvsem so za vlomilce privlačni poletni meseci, ko so ljudje na počit­nicah, in prazniki. Največ vlomov se zgodi v hišah v naseljih, manj na odročnih lokacijah. Ker so vlomilci vse bolj predrzni in nasilni, je prvo pravilo, da se jim ne upremo po nepotrebnem in ne tvegamo življenja. Za preventivo pa lahko veliko storimo tudi, če dobro skrijemo nakit in denar. Kljub temu nikoli nismo varni, saj vlomilce zanimajo tudi predmeti, ki jih lahko prodajo, od televizorjev in računalnikov do umetnin in žlebov.

Po vlomu moramo najprej poklicati policijo, ki opravi ogled kraja in poišče morebitne sledi za tatovi. Nato moramo fotografirati vse prostore, kjer so bili na delu kriminalci, uničena vrata, okna, omare. Po klicu na zavarovalnico se lotimo popisa vseh ukradenih predmetov. Kaj so nam odnesli vlomilci in tatovi, dokazujemo s shranjenimi računi in garancijskimi listi. Kljub temu da smo storili vse, da bi zavarovalniški postopek čim hitreje stekel, se lahko zavleče. Zavarovalnica mora namreč počakati še na policijski zapis­nik. »Pri vlomu je obvezno treba poklicati policijo. Postopek prijave škode je enak kot pri drugih primerih, le da je za vlom predpisan poseben obrazec. Pripomniti je treba, da so nekatere stvari (na primer gotovina, zlatnina, dragoceni predmeti) odvisno od sklenjene pogodbe vrednostno omejene, torej če je škoda večja, lahko zavarovanec dobi izplačano le toliko, kot je dogovorjeni limit. Višino kritja je mogoče tudi povečati, kar pa je stvar dodatnih dogovorov,« pravijo v zavarovalnici Generali.

Da bi dobili čim večjo vsoto, lahko največ storimo ob samem zavarovanju. Že ob sklenitvi vse vredne stvari dokumentiramo. Zavarovalnici damo seznam vrednih predmetov, ki jih tudi fotografiramo, prav tako shranimo vse račune, ki so lahko dokaz. Če se naše premoženje spremeni po sklenitvi zavarovanja, recimo zaradi obnove strehe, nakupa vredne slike ali česa podobnega, pokličemo zavarovalniškega zastopnika, da opravi optimizacijo zavarovalne police. Zavarovalnice ne izplačajo denarja, če tatovom sami ponudimo priložnost s tem, da jim pustimo na stežaj odprto pritlično okno.

Prijava škode zavarovalnici

»Zavarovanec mora zavarovalnici posredovati vse zahtevane podatke in dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode (zapisniki, računi, dobavnice, fotografije). Vsi poškodovani predmeti morajo ostati na kraju škode. Zavarovanec pa lahko poskrbi za popravilo oziroma odpravi napako, če je škoda manjšega obsega ali če bi zaradi nje morda nastal zastoj proizvodnje in zato še dodatna gospodarska škoda. Dokaze o škodi mora zavarovanec hraniti do rešit­ve škodnega primera. Računi, ki jih dostavi zavarovalnici kot dokazilo o višini škode, morajo biti specificirani. Ko so zavarovalnici znani vsi potrebni podatki za likvidacijo škode, obračuna zavarovalnino in o njeni višini obvesti zavarovanca,« pojasnjujejo pri Generaliju.

Po požaru navadno cenilec pride v enem dnevu in stranki poda navodila za reševanje škode. Če zavarovalnica ugotovi, da zavarovanec ni upravičen do izplačila, ga o tem pisno obvesti. V večini primerov je postopek končan v 14 dneh. Če so zavarovalne vsote določene pravilno, dobi zavarovanec plačane toliko zavarovalnine, kot je škode, kar je pa odvisno tudi od načina sklenitve zavarovanja.