ZORG: Bo novi zakon še naprej dopuščal slabe prakse?

22. 6. 2016 | Besedilo: K. Ž.

gradbeništvo, zakonodaja, gradnja, gradbeni zakon

»Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo očitno ni ne volje ne želje po ureditvi poslovnega okolja, za katerega si prizadevamo tako inženirska kot tudi arhitekturna stroka in gradbena panoga,« opozarjajo v Zboru za oživitev in razvoj gradbeništva (ZORG).

Včeraj se je uradno zaključilo petmesečno usklajevanje pripomb in predlogov na osnutke trojčka nove gradbene in prostorske zakonodaje, podanih v javni razpravi. Kakor so sporočili iz ZORG, je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) umaknilo podporo že usklajenim rešitvam izboljšane regulacije dejavnosti projektiranja in regulacije poklica vodje del, to pa, opozarja predstavnik ZORG Mirko Požar, ogroža varnost in zanesljivost objektov ter kliče po novih slabih praksah.

V delovni skupini, v kateri so aktivno sodelovali tudi predstavniki ZORG, so se glede regulacije dejavnosti projektiranja z ministrstvi uskladili že na sestanku 1. junija, uskladili so se tudi glede regulacije šestih poklicev, med drugim vodje del, in glede zavarovanja odgovornosti tako izvajalcev kot tudi projektantov. Nekaj dni pozneje so z MGRT sporočili, da se z regulacijo dejavnosti projektiranja ne strinjajo več, včeraj, ko bi se morali uskladiti še glede regulacije dejavnosti izvajanja, pa so predstavniki MGRT povedali, da ne soglašajo ne z regulacijo obeh dejavnosti ne z regulacijo poklica vodje del. Kaj to pomeni?

Gradi lahko vsak, tudi brez potrebnega znanja

»Zdajšnja praktično ničelna regulacija dejavnosti je eden od pomembnih razlogov za številne slabe prakse, saj dopušča, da lahko vsak, tudi brez znanja s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja, odpre projektivno in gradbeno podjetje ter ponuja inženirske in arhitekturne storitve oziroma gradi. Dovolj je, da sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju s pooblaščenim inženirjem ali arhitektom, tudi le za uro ali dve na mesec. Delo pa nato opravijo nekvalificirani posamezniki. Temu v ZORG ostro nasprotujemo,« je poudarila Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki je članica ZORG.

Rezultat naštetega je neodgovorno delo, padec kakovosti grajenega okolja in izkrivljena konkurenca med ponudniki na trgu. »Dejstvo je, da potrebujemo regulacijo tako poklicev kot tudi dejavnosti. Poklici morajo biti regulirani zaradi varovanja javnega interesa – varnosti in zanesljivosti objektov, varovanja okolja, zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja kakovostnega življenjskega okolja. Dejavnosti pa morajo biti regulirane zato, ker je treba znanje in poklic povezati z opravljanjem dejavnosti, ki jo je mogoče le na ta način opravljati odgovorno in dolgoročno. Lastnik podjetja se mora iti resen posel, ne pa posredovanja delovne sile, kar omogoča zdajšnja praktično ničelna regulacija dejavnosti,« je bila ostra Barbara Škraba Flis. Le na ta način lahko država po njenih besedah doseže gospodarsko rast, zaposlovanje mladih in razvoj družbe.

Potrebujemo poklic vodja del

Požar je poudaril, da potrebujemo poklic vodja del, saj ne zadošča, da nekaj želiš delati, to moraš tudi znati delati. A na MGRT so zavrnili predlog ZORG, da bi imele projektivne družbe polno zaposlenega pooblaščenega inženirja ali bile v delni lasti pooblaščenega inženirja ter imele sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi veljalo najmanj pet let po končani gradnji, še bolje deset let. Kot razlog so navedli obvezen vpis v register, ki bi ga vodila IZS, in s tem povezane stroške. »Očitno ne razumejo potrebe in potenciala nadzora nad izdajanjem in odvzemom licenc za vodjo del. Če licenco podeliš, jo moraš imeti možnost tudi nadzorovati in odvzeti,« je dodal Požar.

Usklajevanja predlogov in pripomb na gradbeno in prostorsko zakonodajo so se včeraj uradno zaključila, a veliko stvari, od katerih je odvisna kakovost gradenj in prihodnost gradbene panoge, je še vedno odprtih. Na ministrstvu bodo julija in avgusta zakone pisali na novo, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen želi, da gredo 5. septembra v 14-dnevno medresorsko obravnavo in sočasno tudi v 14-dnevno javno razpravo, konec septembra pa na vlado.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE