Klasična, nizkoenergijska ali pasivna gradnja?

Po izbiri načrta za hišo – tipskega, ki ga je arhitekturni biro prilagodil najinim željam – se je bilo treba odločiti, v katero smer bo šla gradnja. To je bila za naju ključna odločitev, saj sva s tem definirala ne samo, kako bova gradila, ampak tudi to, kako bova v tej hiši živela, jo vzdrževala in plačevala stroške.

Spoznal sem, da je osnova za izbiro tipa gradnje načrt hiše.

Poučil sem se, da imam pri gradnji z opeko tri možnosti: klasična gradnja z modulom, nizkoenergijska gradnja in pasivna gradnja. Sam sem se najprej osredotočil na pasivno, saj si želim, da bi bila moja hiša varčna. Sem pa takoj spoznal, da je osnova za izbiro tipa gradnje načrt hiše. Pri izbiri projekta tega nisem vedel in tako najin ne ustreza zahtevam pasivne gradnje. V tej fazi bi sicer še bile mogoče prilagoditve. Na srečo sva pri tipskem načrtu odstranila balkone. Proti jugu imava razmeroma veliko zastekljenih površin, proti severu manj. Vendar načrt ne predvideva tolikšne debeline izolacije v stenah, estrihih in stropih in bi bile potrebne prilagoditve. Za pasivno hišo so pomembni vsi detajli, tudi pravilna oblika. Spremembe bi bile po najini presoji preveč radikalne, zato sva s težkim srcem opustila misel na pasivni standard. Zdaj je ostala samo še primerjava med klasično in nizkoenergijsko gradnjo.

Kako zboljšati energijsko učinkovitost

Tipski načrt, ki ga imava, predvideva klasično gradnjo. To ne pomeni, da bi bila hiša slaba, saj mora še vedno zagotavljati minimalne predpisane standarde. Ni pa energijsko tako učinkovita, kot bi lahko bila. Iz dane situacije je treba iztisniti, kar je mogoče. Novi cilj je toliko se približati nizkoenergijski gradnji, kot je stroškovno še smiselno.

Za čim manjše izgube toplote je treba izbrati dober material. Začel sem pri opeki. Načrt predvideva gradnjo z modulom. Vprašanje je, kolikšen vpliv ima opeka na toplotno izolativnost objekta, če vemo, da bomo pozneje vse skupaj oblekli v razmeroma debelo plast izolacije. Pri tem ima vsak strokovnjak svojo teorijo. Odločil sem se, da bomo gradili z opečnim termoblokom, pri katerem so toplotne izgube manjše kot pri navadnem opečnem modulu.

!!galerija!!


Detajli toplotnega ovoja 

Za čim boljšo toplotno izolativnost naj bi bila celotna hiša ovita v izolacijo brez prekinitev. To pomeni, da mora biti izolirana tudi pod temeljno ploščo. Strošek bi bil v najinem primeru približno 2000 evrov, če bi uporabila 10-centimetrsko izolacijo iz ekstrudiranega polistirena (XPS). Na koncu se za to investicijo nisem odločil, ker se mi v doglednem času ta strošek ne bi povrnil. Po nasvetu energetskega svetovalca pa bo temeljna plošča ob straneh izolirana z 10 cm debelimi XPS-ploščami, da mraz ne bi vdiral v temelje in zunanje stene.

Naslednji detajl je estrih nad temeljno ploščo. Načrt predvideva 12 cm izolacije, kar je dobro, ni pa predvideno talno ogrevanje, zato bo potrebna prilagoditev. Debelino izolacije bo treba zmanjšati na 8 cm, izolacijske plošče s čepi za namestitev cevi talnega gretja so debeline 5,5 cm, kar skupaj nanese 13,5 cm izolacije.

Fasada je že po načrtu debeline 20 cm in tako bo ostalo. Nisem pozabili niti na špalete, ki bodo oblečene v 2 cm XPS, Takšne plošče bodo tudi nad prekladami oken in vrat, kjer bodo zunanje žaluzije. Vgrajena okna naj bi bila trislojna.

Predvidena debelina izolacije v mansardi je po načrtu 25 cm. Na ravnem delu stropa mansarde je najlažje izvesti spremembo, zato bomo debelino izolacije povečali na 30 cm. Poševni del strehe bo ostal pri debelini 25 cm, ker za več ni prostora. Med gradnjo bomo na 20 cm dvignili tudi estrih v mansardi, v katerega bomo skrili cevi za prezračevalni sistem. Ali ga bova pozneje res montirala, še ne veva. Strošek prezračevalnih cevi za celotno hišo bo približno 400 evrov.

V končni fazi ni pomembno, kako se imenuje način gradnje, po katerem bo hiša zgrajena. Pomembna je dejanska izvedba. Ta edina vpliva na kakovost bivanja in obratovalne stroške. 

Pomembna zgodnja odločitev o viru ogrevanja

V najinem primeru ne bova mogla v vseh pogledih slediti smernicam, ki so zapovedane za nizkoenergijsko hišo. Bova pa zagotovo težila k nadpovprečno varčni hiši, ki nama bo tudi cenovno dostopna. Ogrevalni vir bo toplotna črpalka voda/zrak, ogrevanje bo talno. V prehodnih obdobjih se bomo greli s kaminom.

Andrej Jager

Mladi graditelj družinske hiše iz Šentjurja pri Celju. Ker je ugotovil, da so mnoge informacije s področja gradnje, ki so mu bile dostopne, enostranske in ne olajšajo odločitev, ki jih mora sprejeti investitor, se je odločil svoje izkušnje deliti z našimi bralci, ki se odločajo o gradnji doma.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE