Bakterije, alge in mahovi se razvijejo na površini lesa, ki je trajno izpostavljen visoki vlagi. Praviloma zmanjšujejo le estetsko vrednost lesa, lesne mase pa ne razkrajajo. To počnejo glive. Pri nas so najpogostejše: siva hišna goba (solzivka), kletna goba, bela hišna goba in platičnica. Najbolj nevarna je siva hišna goba, ki jo najdemo v starih stavbah, kjer je prišlo do zamakanja. Goba napada stavbno pohištvo, knjige, tapete, preproge in slike. Razkrojen les je rjave barve in kockasto razpada, na koncu pa se zdrobi v prah. Najdemo jo na notranji strani okenskih okvirov, vratnih podbojih, spodnji strani parketa.

Kletna goba razkraja celulozo in povzroča rjavo trohnobo lesa iglavcev in listavcev. Les v končni fazi postane temno rjav, skoraj črn in razpade na manjše kocke.

!!galerija!!

Hišni kozliček

Hišni kozliček je najbolj nevarna žuželka, saj napada vgrajen les in lahko povzroči največ škode. Njegov razvoj traja od 4 pa do 10 let. Ličinke so belkaste barve in dolge od 20 do 30 milimetrov, vrtajo pa rove s premerom od 6 do 10 milimetrov. Ker razvoj poteka v samem lesu, na površini poškodb ne opazimo, dokler kozliček ne pokuka na površje. Takrat je les lahko že močno poškodovan in izgubi trdnost. Škodo povzroča na lesenih stavbah, stavbnemu lesu, podih in pohištvu.

Več o hišnih kozličkih si lahko pogledate TUKAJ.

Navadni trdoglav

Hrošč rjave barve je velik od 3 do 5 milimetrov, njegove ličinke pa do 6 milimetrov. Luknje v les vrtajo od 2 do 3 leta, te pa so premera od 1,5 do 2 milimetra. Najraje živi v starem lesu iglavcev in listavcev, ki je že nekoliko okužen z glivami in vsebuje bolj malo hranljivih snovi. Ustrezajo mu prostori, kjer je višja vlažnost in nižja temperatura. Njegove vrtine opazimo na starem pohištvu in umetniških predmetih, znak, da je les napaden, pa so kupčki izvrtane črvine. 

Nekateri svetujejo, da les dobro poškropimo z insekticidom in zavijemo v folijo ali zapremo v vrečo ter nekaj dni pustimo zavitega. Po tem ga moramo še nekaj dni zračit in nazadnje obrisati z mokro krpo. Najbolje pa je, če se za pomoč obrnemo na restavratorja.

Luknjice navadnega trdoglava po mnenju nekaterih restavratorjev ni treba zapolniti s polnilom. Domnevno naj bi imele pri ljubiteljih starega pohištva poseben pomen, zato pri "staranju" novega lesa včasih celo zahtevajo, da se mu doda nekaj "luknjic".

Parketar

Hrošč parketar je dolg od 4 do 7 milimetrov, njegova ličinka pa do 5 milimetrov. Parketar napada les listavcev (hrast, kostanj, jesen, brest, javor, topol, vrba). Ličinke popolnoma uničijo notranjost lesa, zunanja površina pa ostane nepoškodovana. Ravno to je razlog, zakaj parketarja opazimo šele, ko je škoda že velika.