Toplotna prehodnost okna – Toplot­ne lastnosti oken, ki jih smemo vgrajevati, so predpisane. Najpomembnejša je toplotna prehodnost (U), ki nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m²K. Ključna podatka, ki jo opredeljujeta, sta toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) in toplotna prehodnost okna kot celote, z okvirjem vred (Uw). Toplotna prehodnost je odvisna od vrste zasteklitve, sestave okenskega profila, tesnjenja okna na pripirah, plina, s katerim je polnjen medstekelni prostor, nizkoemisijskih nanosov na notranji strani stekel, materiala okvirja in tesnil med okvirjem in krilom okna. Kot standard se hitro uveljavljajo okna s tri­slojno zasteklitvijo namesto dvoslojnih. Za ogrevane stanovanjske prostore je predpisana vgradnja novih oken, pri katerih znaša toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) največ 1,1 W/m²K. Toplot­na prehodnost celotnega okna, z okvirjem vred (Uw), sme biti največ 1,3 W/m²K.

Material okvirjev – Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz različnih materialov: lesa, PVC, aluminija in njihovih kombinacij. Kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplot­ne lastnosti. Zmotno je prepričanje, da so po zamenjavi oken v stavbah razlog za pojav plesni v prostorih plastična okna (okna iz PVC). Pri pravilni vgradnji namreč vse omenjene vrste enako tesnijo, ker pa nova okna tesnijo veliko bolje kot stara, nenadzorovane izmenjave zraka skoraj ni. Premajhno prezračevanje je vzrok za previsoko relativno vlažnost zraka v prostoru in potem vlaga kondenzira na hladnejših delih stene. Pri odločanju med materiali okenskih okvirjev moramo vedeti, da več vzdrževanja potrebujejo lesena okna. Na zunanji spodnji stranici imajo ponavadi aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje zastajanje vode, lahko pa aluminijast profil obdaja vso zunanjo stran lesenega okvirja. Za lesena okna lahko dobimo subvencijo Eko sklada. V nasprotju z lesom, ki je dober izolator, dobro izolativnost PVC-okvirjev dosegajo z zračnimi komorami, ki jih lahko vidimo v prečnem prerezu. Plastični profil ima znotraj kovinsko ojačitev ali ojačitev iz lamel, ki so izdelane iz steklenih vlaken.

PREBERITE ŠE. Menjava oken: V nakup premišljeno

Način montaže – Nova okna lahko vgradimo na dva načina – klasično, pri čemer rego med okvirjem in špaleto zapolnimo s poliuretansko peno, ali z montažo po smernicah RAL s tesnjenjem v treh ravninah, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov in zagotavlja protivetrno in zvočno zaščito med oknom in konstrukcijo, z notranje stani paroprepustnost, z zunanje pa varuje pred vdorom vode. V obeh primerih je treba okna na dovolj mestih s kovinskimi sidri mehansko pritrditi v konstrukcijo. Če je špaleta pravilno pripravljena, je montaža pri novogradnji praviloma »suha« (brez zidarskih del). Pri zamenjavi oken po demontaži starih pa je dodatna obdelava praviloma potrebna. Marsikdo se sicer spomni, da se je pri zamenjavi oken nekdaj govorilo možnosti suhomontažne vgradnje, pri kateri se stari okvirji niso izbili. Vendar je bil tak način slaba izbira, saj v preteklosti ni bilo redko (ponekod se to dogaja še zdaj), da okvirji niso bili pravilno vpeti v konstrukcijo (zunanjo steno), niso zagotavljali trdnosti, stiki med okvirjem in špaleto niso tesnili, poleg tega so dotrajali, vse to pa je daleč od energijsko učinkovite vgrad­nje, ki naj bi zmanjšala toplotne izgube.

Kdaj manjša svetla površina – Zlasti pri zamenjavi manjših starih oken s sodobnimi se je treba zavedati, da imajo slednja širši profil okvirjev in kril. Razlika je najbolj izrazita pri zelo starih oknih. Če so majhnih mer in poleg tega dvokrilna, bodo imela takšna nova manjšo zastekljeno površino in bodo prepuščala manj svetlobe.

PREBERITE ŠE: Kam gre razvoj oken

Manjša prosojnost – Marsikomu se po zamenjavi oken dozdeva, da nova prepuščajo manj sončne svetlobe kot stara. Drži. Običajno steklo je namreč nadomestilo steklo z nizkoemisijskimi nanosi, ki zmanjšujejo toplotno prehodnost zasteklitve (izgubo toplote navzven in hkrati pregrevanje poleti). Steklo je zaradi teh nanosov manj svetlobno prepustno (lastnost izraža enota g). Medtem ko je pri sodobni enoslojni zasteklitvi svetlobna prepustnost lahko 85-odstotna (g = 0,85), je pri trislojni 70-odstotna (g = 0,70), pri refleksnem steklu pa le 50-odstotna (g = 0,50).

Senčila – Še vedno ni splošno znano, da nas poleti pred vročino pomagajo varovati le zunanja okenska senčila (ne glede na material), saj preprečijo, da bi se steklo pregrevalo. Čeprav nam notranje žaluzije s senčenjem dajejo občutek zavarovanosti pred soncem, pa se (če ni zunanjih senčil) skozi šipo segrejejo in toploto oddajajo v prostor.