Kaj vse bo obsegala letna kuhinja, je odvisno od tega, kaj želimo v njej početi. V primerjavi s kuhinjo v hiši je seveda zasnovana preprosteje in z manj elementi. Oprema se spreminja z navadami, te pa so odvisne od razpoložljivega časa. Že med načrtovanjem vrta je dobro, da se odločimo, ali bomo imeli letno kuhinjo ali zgolj premični žar.

»Pri ureditvi letne kuhinje je pomembno, da najprej razmislimo, kaj želimo. Ko natančno vemo, kaj bomo vgradili, laže načrtujemo nakup opreme in materialov ter organiziramo samo delo,« pojasnjuje Petra Kos, vodja marketinga v podjetju Mizarstvo Kos. Letno kuhinjo umestimo v prijeten prostor, po mož­nosti blizu zelenjavnega vrta, da bomo imeli vrtnine v bližini delovne površine in bodo res sveže za pripravo jedi. Drugo pomembno vprašanje so inštalacije, namreč vodovodna in električna napeljava. Če si zamislimo kuhinjo z vodo in ognjem, je treba vedeti, da potrebujemo za pomivalno korito s pipo vodovodno cev, jašek za praznjenje napeljave pred zimo in odtok v kanalizacijo ali vrtno čistilno napravo.

Če bomo veliko kuhali zunaj, pravi Petra Kos, je smiselno kuhinjo dobro opremiti, drugače pa si zagotovimo le osnove, kot so umivalnik, premični žar, omarica za shranjevanje. Če bomo vgradili tudi kamin, mora zadovoljiti požarne standarde in imeti vgrajen dimnik. Načrtovati moramo tudi, kje bodo vtičnice, stikala, luči. Vsi materiali morajo biti seveda primerni za zunanjo uporabo.

Pri ureditvi letne kuhinje ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem in dežjem, vsaj tisti del, ki obsega kuhališče, pomivalno korito, delovno površino in shranjevalne omarice, naj bi bil pod nadstreškom. Kaj izbrati, pa je odvisno od siceršnje ureditve vrta. Streho nad letno kuhinjo moramo uskladiti z arhitekturo hiše oziroma paviljona. Sogovornica opomni, da je treba urediti odvodnjavanje s strehe.

Pri izbiri materialov ne smemo pozabiti na estetski vidik. Na voljo imamo tako naravne kot umetne. »Kuhinjo lahko sezidamo iz opeke, porobetona, kamna ali ulijemo beton. Lahko jo oblečemo v kamen, naredimo dekor iz keramike,« našteva Kosova in dodaja, da v njihovem podjetju največ kuhinj izdelajo montažno, te so premične in narejene iz lesene ali kovinske konstrukcije, ki jo oblečejo v les. Poskrbeti je treba tudi za tla, kamor bomo vse skupaj postavili, in nadstrešek, če se bomo odločili tudi zanj. Nadstrešek mora imeti betonske temelje. Tla lahko ostanejo betonska ali kamnita, lahko pa so obložena z lesom ali tlakovci.

Modularna letna kuhinja

»Pri dolgoletnem načrtovanju hiš in opreme za naročnike smo se skoraj vedno srečevali z dejstvom, da proti koncu investicije že zmanjkuje denarja. Tako morajo stvari, ki niso nujne, počakati. Čez čas, ko se pokaže možnost, da bi si končno izpolnili željo o vrt­ni kuhinji, pa ljudje ugotavljajo, da je to cel projekt – uskladiti zidarja, tesarja, krovca, kamnoseka … in da bo vrt mesec ali dva spet gradbišče. Zato smo se že dolgo poigravale z idejo izdelati sestavljivo kuhinjo, primerno za sodoben način bivanja in ljudi, ki nimajo veliko prostega časa in ga želijo čim več preživeti zunaj, čeprav vreme temu ni vedno naklonjeno,« pravi arhitektka Kaja Strle iz studia 3S design, ki je s sodelavkama zasnovala modularno kuhinjo Garden Gourmet. Želele so, pojasnjuje arhitektka, da od ideje imeti vrtno kuhinjo do izvedbe preteče čim manj časa. Prav tako naj bi bila preprosta za transport in montažo, hkrati pa naj bi omogočala individualnost, da jo lahko sčasoma dopolnimo ali spremenimo, saj se potrebe in želje sodobne družine spreminjajo. Z mislijo na okolje so izbirale tudi materiale, ki jih je mogoče preprosto reciklirati.

»Letna kuhinja Garden Gourmet je zasnovana modularno, kar pomeni, da so različni moduli enake velikosti in so med seboj sestavljivi, tako da jih vsak lahko zlaga po lastni izbiri. Nadstrešek je sestavni del vsakega modula in zagotavlja zaščito pred vremenskimi vplivi, kar podaljša uporabnost kuhinje. Najbolj zagrizeni jo uporabljajo tudi pozimi,« pojasnjuje arhitektka. Vsak modul se razstavi na posamezne elemente, kar olajša transport in dostavo na objekt. Montaža je po njenih besedah preprosta, ker se elementi med seboj vijačijo in jih uporabnik lahko sestavi tudi sam že v nekaj urah. Razporedi jih lahko v niz ali pa drugega nasproti drugemu v nadstrešnico.

Na voljo so različni moduli, na primer s pultom, s koritom in multikamin, ki so ga izdelali v sodelovanju s podjetjem Imag (v enem elementu so združeni krušna peč, štedilnik in žar). Nosilna konstrukcija je kovinska in pobarvana s strukturno antracitno barvo. Pri posameznih elementih so po besedah arhitektke na izbiro različni materiali, na primer les za police in obloge je lahko macesnov ali toplotno obdelan smrekov, pult je lahko kamnit, lesen ali obdelan z betonskim premazom. Na nosilno konstrukcijo strehe se lahko položi različna kritina: pločevina, tegola, Esalova valovitka, prozorno steklo ali polikarbonatne plošče. Vsi materiali so obdelani tako, da so odporni proti vremenskim vplivom. Najboljše pa je, kot pravi sogovrnica, da je takšna kuhinja postavljena na približno 10 cm ravno debelo betonsko ploščo.

Vrtni kamin

Za pripravo hrane na prostem je ena od mož­nosti vrtni kamin. Zanj potrebujemo po besedah Doris Turk iz podjetja Kamini Kočevar ravno in ojačano podlago. Če stoji na pokriti terasi, bo treba speljati tudi dimnik. Sogovornica razloži, da delimo kamine na tipske in izdelane po naročilu za zunanje letne kuhinje. Razlikujejo se tudi po materialu, iz katerega so izdelani, in vrsti kuriva. Vsi kamini so primerni za oglje in plin, če so izdelani iz obstojnejših materialov, pa tudi za kurjenje z lesom.

Za postavitev osnovne izvedbe vrtnega kamina ne potrebujemo dodatnih priključkov. Če bo stal na pokriti terasi, je po besedah Turkove treba urediti odvod dimnih plinov, to pomeni dimnik skozi streho oziroma nadstrešek. Kakor opaža, je veliko povpraševanje po kaminih, katerih sestavni del je tudi umivalnik. Za tega pa bomo potrebovali še vodovodno napeljavo in odtok.

Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko prostora pravzaprav potrebujemo za vrtni kamin. Najmanjši merijo, pravi sogovornica, 70 x 50 cm, obstajajo pa tudi modularni sestavi, s katerimi je mogoče sestaviti vrtni kamin tudi velikosti tri do štiri metre. Tisti z nekaj zidarskimi veščinami se lahko dela lotijo sami. Vrtni kamini niso pretirano občutljivi za vremenske vplive, saj so narejeni tako, da dobro prenašajo sonce in poletne nevihte. Za daljšo življenjsko dobo pa priporočajo, da jih v jesenskih in zimskih mesecih, ko jih ne uporabljamo, primerno zavarujemo.

Letna kuhinja iz trdnih toplotnoizolacijskih plošč

Tisti spretnejši oziroma vajeni takšnih posegov se lahko postavitve letne kuhinje lotijo sami. Ena od možnosti je uporaba trdnih toplotnoizolacijskih plošč. Kakor pravi Marjeta Vide Lutman iz podjetja Fibra Nord, je postavitev takšne kuhinje stvar navdiha, malo umetniške in malo rokodelske žilice. Tega izziva se je namreč sama lotila. »Najprej je treba narediti načrt in odrezati ali zlepiti fibran v površine, ki so še primerne za prenašanje, ko so že obdane z osnovnimi sloji fasadnega ometa. Sam material je izredno lahek (približno 30 kg/m3), že dva do trije milimetri malte pa težo elementa kar precej povečajo,« pojasnjuje sogovornica. Naslednji korak je na nanos prvega sloja lepilne malte, s katero tudi izravnamo morebitne neravnine. »Na še deloma svežo ravno podlago položimo armirno mrežico in jo prekrijemo z drugim slojem lepilne malte. To rebričasto izravnamo na površinah pulta, kjer bomo lepili keramiko, drugje pa je obdelava gladka. Prav tako ne smemo pozabiti pred mrežico na vse vogale namestiti ojačitve s fasadnimi vogalnimi profili. Z osnovnimi fasadnimi sloji moramo prevleči vse površine, tudi tiste, ki pozneje niso vidne, kot je spodnja stran pulta, saj je nezaščitena izolacija lahko izpostavljena neugodnim UV-žarkom in mehanskim poškodbam,« opomni sogovornica. Nato vse površine, razen tistih, ki so obložene v keramiko, preplastimo z zaključnim fasadnim ometom izbrane barve in granulacije. Tako bo izolacija zavarovana pred vlago. »Vlaga fibranu ne škodi, z zaključnim fasadnim slojem ali finalno obdelavo površin z vodoodbojnim slojem zagotovimo, da površina ostane trajna. Vlaga v osnovnih slojih fasadnega ometa bi pozimi lahko zmrzovala in sčasoma bi omet propadel,« razloži Lutmanova. Takšno kuhinjo lahko po njenih besedah obložimo prav z vsemi materiali, ki so primerni za običajno kuhinjo. Edina pomanjkljivost je, kot pojasnjuje, da jih na fibran ne moremo vijačiti, temveč le lepiti.