»Industrija ležišč in vzmetnic si je lani v EU opomogla od recesije, obseg proizvodnje se počasi vrača na raven pred letom 2010. Prihodki v tej panogi na letni osnovi v EU že presegajo 10 milijard evrov, a zelo različno glede na regijo. Izdela se že več kosov kot pred letom 2010, kar pa pomeni, da kupci posegajo po cenejših modelih oz. za stopnjo nižjem cenovnem razredu,« pravi Dušan Blažič iz razvojnega oddelka podjetja Postelja. Po njegovih besedah se je šele v drugi polovici preteklega leta znova povečalo povpraševanje po izdelkih z visoko vsebnostjo naravnih materialov, na primer po ležiščih iz lateksa, ki vsebujejo več kot 95 odstotkov kavčuka, kadar gre za kombinacijo z žepkastimi vzmetmi ali samostojno jedro.

Novosti se pojavljajo zlasti glede večje zračnosti ležišč. »Mlada generacija vse pogosteje posega po udobnih ležiščih, ki imajo mehke zgornje plasti in v sredini trše jedro. Na njih se telo bolj ugrezne v jedro ležišča, in ker se zato na večji površini dotika prevleke, deluje ležišče toplejše. Pod prevleko se zato vgrajujejo vse bolj izpopolnjeni klimatski moduli, ki poleg zračnosti zagotavljajo tudi udobje,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da je ena od novosti v njihovem podjetju pametni posteljni sistem Krka. V razvoju in proizvodnji poleg tega veliko pozornosti namenjajo dobi trajanja in vzdrževanju, kar navadno zanima tudi kupce. V tej smeri prav tako izpopolnjujejo obstoječe modele.

Po meri uporabnika

V podjetju Dollar, kjer izdelujejo ležišča iz lateksa, razvoj izdelkov ves čas nadgrajujejo in tako so pred dobrim letom predstavili novost – ležišče, ki so mu dodali inovativno plast lateksa v obliki natančno izdelanih piramid po vsej površini. »Zato je pritisk telesa glede na posamezne dele različno porazdeljen, kar omogoča boljši pretok krvi,« pojasnjujejo v podjetju in dodajajo, da veliko pozornosti namenjajo individualni izdelavi ležišč in letvenih podlag. V ponudbi imajo tako imenovani BodySensor, s katerim izmerijo posameznika in na podlagi dobljenih podatkov predlagajo optimalno spalno rešitev – spalni sistem glede na višino in težo posameznika, posameznih obsegov.

»Svetovna industrija ležišč je zelo dinamičen sektor, za katerega so zadnjih deset let značilne različne inovacije, razvoj materialov in raziskave, s tem pa seveda raste in je v zadnjih letih precej napredovala,« pravijo pri Vitapurju, ki imajo v ponudbi ležišča blagovne znamke Hitex, in dodajajo, da je najpomembnejša izbira materialov. Pri ležiščih iz pene je za njihov razvojni oddelek, kakor pravijo, trenutno največji izziv kombinacija različnih materialov, prav tako se spogledujejo s »pametnimi« ležišči.

»Opažamo, da se povečuje povpraševanje po ležiščih iz pene in da spet prihaja v ospredje lateks, zlasti za tiste, ki si želijo tudi pri spanju naravne materiale. Poleg tega se prebuja povpraševanje po žepkastih ležiščih,« pojasnjujejo pri Vitapurju, zato usmerjajo del razvoja na to področje. Opažajo tudi, da kupcem veliko pomeni, kje so ležišča narejena, zato je izdelava v Sloveniji pomembna tržno prednost.

Neobičajne kombinacije

Po besedah Tadeje Ravnik iz podjetja Maremico, slovenskega proizvajalca vodnih postelj Lectus, se industrija spanja usmerja zlasti v individualni pristop, kar pomeni, da se kupcu omogoči spanje po njegovi meri, glede na njegove potrebe in želje. Iz tega izhaja tudi njihov razvoj hibridnih ležišč, pri katerih so mogoče neobičajne kombinacije. »Zdaj lahko recimo kombiniramo vodno posteljo s klasičnim ležiščem Leticia, ki se prilagodi glede na potrebe vsakega posameznika,« je povedala sogovornica. Kot še dodaja, so nadgradili tudi klasično vodno posteljo, in sicer z razvojem tako imenovanega integriranega toperja oz. nadvložka, ki se namesti na vodno posteljo. Veliko pozornosti namenjajo kakovosti sestavnih delov in izboljšavam na tem področju. Po besedah sogovornice se želijo približati zlasti modernejšemu dizajnu. »Opažamo, da imamo tu še nekaj rezerve. Lani smo predstavili posteljo BoxSpring s pridihom skandinavskega dizajna. Poleg nadstandardne višine je zanjo značilno, da ima oblazinjeno posteljno ogrodje in samo ležišče,« še dodaja Ravnikova.

Ležišča postajajo večja

Pri novostih in smeri razvoja se odpira še eno pomembno vprašanje: velikost ležišč. »Že nekaj let opažamo, da je standard v EU, ki je za enojno ležišče 200 x 90 cm, premajhen. Pravilno bi morala biti žimnica vsaj 20 cm daljša od višine uporabnika, da se hrbtenica lahko pravilno raztegne po njeni površini,« pojasnjuje Dušan Blažič. Predlog za nov standard je po njegovih besedah 220 cm za dolžino in 100 cm za širino. A to bi bilo treba upoštevati že pri načrtovanju bivališča, zlasti spalnih prostorov. Kakor pravi sogovornik, pri nas običajno uporabljamo kompromisno dolžino 210 cm, ki jo prostori dopuščajo, saj je treba upoštevati, da je posteljni okvir še nekaj centimetrov daljši. Prav tako so postelje skupaj z ležišči postale višje, nekatere zdaj že presegajo višino stola, to je približno 55 centimetrov.

»Izboljšav pri ležiščih je bilo v zadnjih desetih ali dvajsetih letih veliko. Prav tako sta se povečali ozaveščenost uporabnikov in kultura bivanja,« razmišlja Blažič, ki pa kljub temu opaža, da si kupci še vedno vzamejo premalo časa in le stežka zaupajo svoje morebitne težave svetovalcu prodajalcu, da bi bila izbira ležišča še bolj prava.