»Mlajše generacije si pogosto uredijo dom v mansardi, saj je zanje to najhitrejša in cenovno najugodnejša rešitev stanovanjskega problema. Ker pa gre najpogosteje za podstrešja v hišah starejšega letnika, ki niso prilagojene sodobnemu načinu življenja, je smiselno, da se načrtovanja lotijo skupaj s strokovnjakom. Največji izziv je vsekakor ustvariti prijetne in svetle bivalne prostore,« pravi arhitektka Nina Polajnar iz biroja Polajnar arhitekti. V klasičnih stanovanjih so bivalni prostori nanizani ob zunanjem obodu, to je ob oknih, mansarde pa tam nimajo zadostne stojne višine, zato je po njenih besedah treba vse organizirati v središčnem delu, ki pa je pogosto temačen in brez razgleda ven.

Podstrešni prostori imajo svoje omejitve, vendar lahko s pametnim načrtovanjem najdemo zanimive in uporabne rešitve. Kakor poudarja Polajnarjeva, lahko zlasti uporabimo višino, ki je po obodu sicer majhna, a narašča proti notranjosti in pogosto omogoča zasnovo v dveh ali celo več nivojih. Dani prostor je tako izkoriščen tudi po vertikali, kar v običajnih stanovanjih ni mogoče.

Mansarda je zahtevna za načrtovanje, in ker gre ponavadi za velike spremembe in posege v obstoječe stanje, je potreben celovit pristop, da nastane uporabno in prijetno stanovanje pod streho. »Če je streha visoka, to izkoristimo z umestitvijo dodatnih prostorov pod slemenom ali pa ustvarimo dvo­etažni, galerijski prostor. Drznejše ideje lahko mansardo spremenijo v pravi loft, tako da je stanovanje en sam velik, zračen, odprt in prilagodljiv prostor,« pojasnjuje Polajnerjeva.

Pameten izbor pohištva

Poševnine, ki nastanejo zaradi naklona strehe, še zdaleč niso neuporabne, pravi arhitektka. Ob kolenčni zid lahko postavimo nizke elemente, na primer, vgradne omarice, predalnike, posteljo. Tako ostane več proste površine v osrednjem delu. Čeprav se marsikateri lastnik mansarde odloči pohištvo po meri, lahko nekatere elemente, namenjene za dnevno sobo, kot so predalniki, manjši knjižni regali ali razne odlagalne površine, kupimo tudi tipske. Če so na primer kombinacija odprtih in zaprtih kubusov, jih bomo lahko poljubno razporedili in uporabili v različnih prostorih.

Oblazinjeno pohištvo je danes večinoma sestavljeno iz več delov, ki jih poljubno premikamo po prostoru. Takšno je primerno tudi za mansardo. Na voljo so najrazličnejše oblike, materiali in barve. Za središče dnevne sobe še vedno velja udobna zofa, ob kateri je lahko še kakšen počivalnik, tabure ali večja ležalna blazina za bolj sproščeno posedanje in poležavanje.

Tudi postelja, ki bo stala v spalnici podstreš­nega stanovanja, je lahko standardnih mer. Običajno jo umestimo pod poševnino, kjer je dovolj prostora za modno višje oblazinjeno vzglavje. Postelja na nogah deluje lahkotneje, če pa primanjkuje shranjevalnih površin, je dobro razmisliti o takšni s predali in bo tudi ta del izkoriščen za shranjevalne površine.

Vgradne omare v mansardi

Najbolj funkcionalna rešitev, da izrabimo dele pod poševnino, so vgrad­ne omare, ki imajo lahko drsni ali klasični način odpiranja in se zlijejo s steno. Ob tem se zastav­lja vprašanje, po čem se morda razlikujejo vgradne omare za mansarde, ki jih umestimo pod poševnino, od klasičnih. »Odpiranje mansardnih drsnih vrat je omejeno na odpiranje proti višjemu delu sobe. Cenejše izvedbe omogočajo največ dvoje mansardnih drsnih vrat (rezanih v poševnino), preostala morajo biti zgoraj rezana ravno. Dražja izvedba omogoča vsa vrata rezana zgoraj v poševnino,« odgovarja Katarina Hohnjec iz podjetja Hoby les. Sodobna drsna vrata in okovje zanje omogočajo izvedbo kotnih sistemov in poševnih drsnih vrat, kar pomeni, da lahko z njimi zapremo še tako nestandardne niše in kote.

Pri mansardnih izvedbah se uporabljata dva tipa vgradnih omar, ki stojijo pod poševnino. Pri prvem je omara rezana s strani. »V tem primeru potrebujemo za drsna vrata vsaj dve tretjini ravnega stropa, če ga ni, pa še vedno lahko omaro znižamo, da dobimo ravnino, in prostor nad njo zapremo s klasičnimi vrati,« pojasnjuje Jasna Sajovec Kos, vodja prodaje v podjetju Izi mobili. Pri drugi izvedbi je omara rezana zadaj. »Pri tej dejansko ni omejitev, saj vrata pritrjujemo na poševnino, zato je višina lahko poljubna, od 80 centimetrov pa vse do petih metrov,« pojasnjuje sogovornica.

Zaradi poševnine je po besedah Katarine Hohnjec omejen izbor notranjih izvlekov in jih je v nekaterih primerih treba premestiti kam drugam. Zgornji deli omar so po njenih besedah navadno najslabše izkoriščeni, tam zato pustijo več prostora za shranjevanje brez dodatnih polic.

Mansarde so specifične, pritrdi Jerneja Videmšek iz podjetja Akron, pri načrtovanju vgradnih omar zanje je poleg vsega treba paziti tudi na izbiro materialov in barv. Pogosto si kupci želijo, da se omare čim lepše zlijejo s prostorom in so čim manj opazne. Prostor je tako popolnoma izkoriščen in funkcionalen, hkrati pa na videz eleganten in ne preveč zasičen.

Poleg vse naštete opreme ne smemo pozabiti tudi na osvetlitev. Pri njenem načrtovanju veljajo enaka pravila kot v klasičnih stanovanjih, bivalni prostori naj imajo zagotovljeno obilico naravne svetlobe, opozori arhitektka, servisni deli pa so lahko malce temnejši, a s primerno razsvetljavo. Zaščitni znak mansard so strešna okna, še pravi Nina Polajnar, če je teh dovolj, so pravilno razporejena in omogočajo pogled ven, potem je bivanje v takem domu lahko zares prijetno.