Groba lesena miza je tako lepa, da bi jo bilo škoda pokriti s prtom, saj prav les najlepše poudarja toploto in domačnost. Svečniki, razporejeni po mizi in na okenski polici, na predvečer praznika ustvarjajo posebno mehko svetlobo in čaroben lesket. Nekaj smrekovih vejic v kam­niti vazi uspešno nadomesti praznično jelko, na vejicah pa so obešeni čudoviti (malce bolj dekliški) okraski: nežne baletke, rožnate in zelene bunkice, vesele deklice z darilci in venčki v rokah. Na mizi pod vejami sedita dva angela. Verjetno pa najbolj pritegneta pozornost prelepa bela jelenčka Rudolfa.

Praznično veselje na starševski strani mize poudarjajo okraski, ki so naslonjeni na krožnike ali jih v pričakovanju praznične večerje celo zasedajo: za mamico sta tukaj okraska v obliki razkošnih čeveljčkov, za očeta pa zanimiva bunkica in nagajiv trakec – edina stvar, ki je na tej mizi v modri barvi. Gre pač za praznično prevlado ženskosti.

A ne pozabimo na piko na i tega pogrinjka – to so pisani mafini, ki so postali izvirni okraski s simboli praznika. Veselje za otroške, pa tudi odrasle oči. Tukaj so še nagajivi bonboni, ki se bohotijo na otroški strani mize in sporočajo, da bo to večer, ko nobeden od staršev ne bo rekel: »Pojej samo enega, prosim!«

• Pogrinjki in dodatki: Mangala

Arhiv revije Deloindom+.