»Dobra splošna osvetlitev nam omogoča dobro vidnost v prostoru in opravljanje vseh vizualno zahtevnejših opravil, hkrati pa preprečuje premočne kontraste, ki bi lahko delovali moteče,« pojasnjuje arhitektka Marjeta Zupančič Meglič iz biroja Soncesenca, ki se med drugim ukvarja z oblikovanjem osvet­litve. Splošno osvetlitev po njenih besedah potrebujemo v vseh prostorih, tudi tam, kjer večinoma uporabljamo le dekorativna svetila, občasno pride prav močnejša in bolj enakomerna svetloba, na primer pri čiščenju.

Vsak prostor potrebuje več virov svetlobe. Današnji prostori so namreč zasnovani večfunkcionalno, tako da v njih počnemo različne stvari. Na primer, v dnevni sobi gledamo televizijo, beremo, gostimo prijatelje ..., podobno je s kuhinjo in jedilnico, ki sta največkrat v istem prostoru ali celo združeni z dnevno sobo. Za skoraj vsako opravilo pa je primerna drugačna osvetlitev. Zato je treba vsak prostor obravnavati posebej, in sicer glede na njegovo namembnost. Na splošno velja, da naj bi z osvetlitvijo izpolnili tri zahteve: vidnost, preglednost in estetiko.

»Načrtovanje osvetlitve je zahtevno delo, saj posega v oblikovanje človekovega življenjskega okolja. Osvetlitev vpliva na splošno počutje človeka v nekem prostoru in s tem na uporabo vida kot najpomembnejšega čuta. Načrtovalec razsvetljave mora dobro poznati svetlobne vire in jih vključiti v samo načrtovanje. Na eni strani imamo naravno sončno svetlobo, na drugi umetno,« pojasnjuje Barbara Pavlin iz podjetja Forma svetila. Ob tem poudari, da prej ko začnemo projektirati osvetlitev in več ko imamo zanjo na voljo informacij, večja je možnost, da bo izpolnjevala vsa merila kakovostne osvetlit­ve. Pri projektiranju moramo vedno upoštevati uporabnika in njegove potrebe, ne pa na osvetlitev gledati samo s tehničnega in ekonomskega vidika.

Načrtovanje osvetlitve naj bi se po besedah Zupančič Megličeve začelo z začetkom projekta, ko se razmišlja o funkcionalnosti prostorov, razporeditvi opreme in konstrukcijski zasnovi objekta, zlasti če so predvidene vgradne svetilke. V tem primeru je treba načrtovati višje prostore in spuščen strop. »Vgradne svetilke je mogoče vgraditi tudi v betonsko ploščo, kar pa je ravno tako treba načrtovati vnaprej in pustiti v plošči primeren prostor,« še doda arhitektka. Če pa so električni izpusti že pripravljeni, lahko po njenem mnenju še vedno izberemo svetilo, ki omogoča postavitev vira svetlobe stran od električnega izpusta. To na primer omogočajo tako imenovane tokovne tračnice, v katere se vstavijo svetilke, ki jih lahko po njih tudi premikamo. Med zadnjimi trendov­skimi svetili so zelo priljubljena takšna na daljših žicah, ki visijo v prostoru in ustvarjajo privlačen vzorec.

Viri splošne osvetlitve

Kot vir svetlobe za splošno osvetlitev so primerne tako fluorescenčne sijalke kot LED-svetila, priporočljivo je, kot pravi Zupančič Megličeva, da omogočajo regulacijo jakosti svetlobe. »Svetila za splošno osvetlitev naj bi večino časa delovala pri manjši jakosti, s polno močjo pa le redkeje, kadar je treba zagotoviti res veliko svetlobe po vsem prostoru, zato uporabo manj učinkovitih halogenskih žarnic v ta namen odsvetujem,« poudarja Marjeta Zupančič Meglič. Barva svetlobe je po njenih besedah odvisna od namena rabe prostora, na splošno pa se v stanovanjih odločamo za toplo belo barvo, ki deluje prijetneje, le v delovnih in tehničnih prostorih pride v poštev nevtralna bela. Paziti pa je treba, kot še opozori, tudi na primerno barvno razpoznavnost, nekatere sijalke ali diode slabše kakovosti lahko opazno popačijo barve.

»Predvidena raven osvetljenosti je najpomembnejši podatek, ki ga načrtovalec razsvetljave potrebuje za izračun in določitev tipov svetilk v prostoru,« pojasnjuje Barbara Pavlin. Osvetljenost pove, koliko svetlobnega loka pade na določeno površino, in se meri v luksih. Na primer, za branje potrebujemo 300 do 500 luksov, pri večerji za jedilno mizo pa je dovolj že 200 do 300 luksov.

Vgradne ali nadgradne

Za splošno osvetlitev se uporabljajo različne stropne in stenske svetilke, ki enakomerno osvetlijo celoten prostor. Odločitev o načinu montaže je odvisna od oblikovanja prostora, poudarja Zupančič Megličeva. Kjer nimamo spuščenega stropa, se težko odločimo za vgradne svetilke. Te je treba predvideti že v prvi fazi projektiranja objekta. Vgradna in nadgradna svetila, ki jih umestimo v ali na strop, najpogosteje svetijo navzdol. Tako dobimo svetlobo, ki zagotavlja enakomerno splošno osvetlitev. Ta možnost je bolj ali manj primerna za vse prostore. Izberemo jo lahko kot osnovno osvetlitev, ki ji dodamo še posamezne dodatne vire. Druga možnost, ki pride ponekod v poštev, na primer za ustvarjanje občutka višjega prostora, je osvetlitev navzgor. Svetila so v tem primeru vgrajena v tla ali na stene in svetijo navzgor. Namestitev svetilk na steno je v našem okolju velikokrat prezrta možnost, ugotavlja sogovornica, čeprav je zelo primerna tudi za splošno osvet­litev. »Svetloba, usmerjena v strop, se enakomerno odbija nazaj v prostor in ustvarja mehko in enakomerno osvetlitev. Seveda je treba v tem primeru misliti na primerno razporeditev pohištva,« pojasni.

Ko je splošna osvetlitev prešibka

Vsi prostori z umetnimi viri svetlobe morajo biti po besedah Pavlinove osvetljeni tako, da je bivanje v njih prijetno in da je osvetlitev dobra in gospodarna. Način, osvetljenost, enakomernost, senčnost, svetlost in barva morajo biti prilagojeni zahtevam dela, varnosti in namenu. Šele takrat, pravi sogovornica, lahko govorimo o kakovostni osvetlitvi. Z napačnim načrtovanjem ali celo brez njega se lahko zgodi, da je splošna osvetlitev prešibka in neuporabna ali pa je premočna, kar pomeni nepotrebno porabo energije, za povrhu pa tudi dekorativne svetilke ne pridejo do veljave. »Če izberemo napačen tip svetil, lahko nastaja moteče bleščanje, najpogosteje pa je težava v tem, da imajo svetila preozek in usmerjen snop svetlobe, s katerim ne moremo doseči enakomernosti,« najpogostejše napake navede Zupančič Megličeva. Če želimo energijsko učinkovito osvetlitev, je po njenem pomembno, da poleg energijsko učinkovitega vira svetlobe izberemo tudi energijsko učinkovito svetilo, takšno, ki nadzorovano in brez bleščanja oddaja v prostor kar največ svetlobe. Po besedah Pavlinove so zdaj najperspektivnejši svetlobni vir LED-svetila, po katerih je vse večje povpraševanje. Glavna argumenta zanje sta dolga življenjska doba in energijska učinkovitost.

»Razsvetljava in vizualne razmere v prostoru pomembno vplivajo na našo sposobnost koncentracije, storilnost, zmogljivost in splošno počutje. Ko vstopimo v prostor, ki ima kakovostno osvetlitev, se lahko naše počutje občutno izboljša, enako pa velja tudi v nasprotni smeri. Pri umetnih virih svetlobe moramo paziti, da je osvetlitev dobra, da se oko ne utruja in da je bivanje v prostoru prijetno,« razmišlja sogovornica.