Mansarda je poseben prostor zlasti zaradi poševnega stropa, ki lahko otežuje zasnovo, saj omejuje mogoče prehode, vhode v prostore in umestitev opreme. Prostore in opremo je zato treba prilagoditi tej posebnosti. V klasičnih stanovanjih so bivalni prostori nanizani ob zunanjem obodu, to je ob oknih, mansarde pa tam nimajo zadostne stojne višine, zato je treba vse organizirati v središčnem delu. Dnevni bivalni del naj bi bil kljub vsemu čim bolj odprt, po možnosti dnevna soba, jedilnica in kuhinja v enem prostoru. K občutku prostornosti pripomorejo tudi strešna okna, ki prepuščajo dovolj naravne svetlobe. Ta je namreč zelo pomembna, saj veča kakovost bivanja, in med pogostimi napakami je ravno preslaba naravna osvetlitev. Če si želimo razgled iz stanovanja, je treba strešna okna umestiti na pravo višino, to je od 90 do 100 cm, da bomo videli ven, tudi ko sedimo. Prostor pod poševninami, ki nastanejo zaradi naklona strehe, se da izkoristiti na različne načine, na primer, ob kolenčni zid lahko postavimo nizke elemente, kot so omarice, predalniki, odprti in zaprti kubusi. Tako ostane več proste površine v osrednjem delu.

1. Spalnica – V spalnici v mansardi postel­jo največkrat potisnemo pod najnižji del strehe. Če je ta zares nizek, pa je precej verjetno, da se boste vsakič, ko boste vstali, udarili v glavo. Če se le da, se je dobro temu vsaj deloma izogniti. Čisto drugačna je spalnica, ki je urejena v velikem odprtem masardnem prostoru, kot je ta na fotografiji, ki je osvetljena z enim klasičnim in enim strešnim oknom, toplo in domačno pa deluje zaradi masivnega lesenega poda. Ostrešje, ki jih daje še poseben čar, je vidno in popleskano v belo barvo (arhiv Bedding House).

2. Vgradne omare – Prostor pod poševnino najbolj učinkovito zapolnimo z vgradno omaro, ki ima lahko drsni ali klasični način odpiranja in se zlije s steno. Pri mansardnih izvedbah se uporabljata dva tipa vgradnih omar. Pri prvem je omara poševno rezana s strani. V tem primeru potrebujemo za drsna vrata vsaj dve tretjini ravnega stropa, če ga ni, pa še vedno lahko omaro znižamo, da dobimo ravnino, in prostor nad njo zapremo s klasičnimi vrati. Pri drugi izvedbi je omara rezana zadaj. Pri tej dejansko ni omejitev, saj vrata pritrjujemo na poševnino, zato je višina lahko poljubna, od 80 centimetrov pa vse do petih metrov. Zaradi poševnine je omejen izbor notranjih izvlekov in jih je v nekaterih primerih treba premestiti kam drugam. Zgornji deli omar so navadno najslabše izkoriščeni, tam zato pustimo več prostora za shranjevanje brez dodatnih polic (arhiv Ikea).

3. Otroška soba – Tudi v otroški sobi, ki je umeščena v mansardo, je treba misliti na dobro osvetlitev. Otrok bo v njej preživel veliko časa in potrebuje dovolj naravne svetlobe pri učenju ter pisanju domačih nalog. V primeru na fotografiji so se odločili za dve strešni okni in dve navadni pod njima, da ima otrok lep pogled ven, tudi ko leži v postelji. Prav tako so pohištvo razporedili ob kolenčni zid, zato je na sredini dovolj površine za igro. V otroških sobah se starši pogosto odločajo za barve. In kako podstrešno sobico odeti v živahne odtenke, če ni klasično visokih sten? Tako se lahko prepleska kolenčni zid (arhiv Veluxa).

4. Kopalnica – Primeri razkošnih kopalnic v mansardah, ko je recimo ob oknu z lepim razgledom le prostostoječa kad, vzbujajo občudovanje. A takšno razvajanje si lahko privoščimo, če je mansarda del večje hiše, ko pa je to celoten dom, je pogosto precej drugače. Umivalnik je treba umestiti tako, da lahko normalno stojimo ob njem, na primer, da je poševnina na eni strani. Pod njo so običajno shranjevalne površine, koši za perilo, pralni in sušilni stroj in tudi kad. Ker pa gre za razgiban prostor, ki sam po sebi ponuja unikatne rešitve, ga lahko dobro izkoristimo za kreativne zamisli. Tako, kot so storili v kopalnici na fotografiji, kjer so umivalnik postavili na staran kovinski pult ob stekleno steno. Osvetljuje ga naravna svetloba, dodatno pa viseča žarnica, kar je v zadnjih letih nadvse priljubljena oblika dizajnerskih svetil (arhiv www.ontrus.com)

5. Kuhinja in jedilnica – Vprašanje, kam in kako v mansardnem stanovanju umestiti kuhinjo, je zagotovo zelo pomembno. Če je prostor dovolj velik, navadno dopušča tudi zasnovo kuhinjskega otoka. Potem bo delovnih površin za pripravo hrane in odlaganje loncev dovolj. Kaj pa storiti, če je mansarda manjša in mora biti tudi prostor, odmerjen za kuhinjo, manjši? Najpogostejša rešitev je takšna, da so kuhinjske omarice nanizane ob kolenčnem zidu, ki ustreza višini elementov. Tako bo sicer manj shranjevalnih površin za gospodinjske pripomočke, saj ni zgornjih omaric. Kakšna vitrina ali dodatna omara lahko stoji tudi kje drugje v bivalnem prostoru. Tako umeščeno kuhinjo bo treba narediti po naročilu, da se res dobro izkoristi ves prostor, ki je na voljo. Pri pohištvu za jedilnico bo najbrž treba paziti na velikost jedilne mize. Morda je bolje izbrati manjšo, ki ne zavzame preveč prostora, vendar z možnostjo, da jo po potrebi razširimo (arhiv Veluxa).

6. Delovni prostor – V mansardnem stanovanju moramo najti tudi prostor za delovni kot. Kako velik bo, je odvisno od velikosti mansarde in njegove namembnosti. Delovni prostor naj bi bil funkcionalen, svetel, dovolj velik in estetsko urejen. Obvezna kosa sta delovna miza in udoben stol, preostale stvari so odvisne od želja in potreb. Ob delovni mizi ne bodo odveč predalnik in poličke, na njej pa kakšni prikupni dodatki, ki pomagajo organizirati delovno površino in jo ohranjati karseda urejeno. Poskrbeti je treba tudi za naravno in umetno osvetlitev. Delovno površino ponavadi osvetlimo z namizno lučko, ki daje razpršeno svetlobo. Pri tem pazimo, da se ne blešči v oči ali zaslon računalnika (arhiv www.ontrus.com).