V nadaljevanju smo zbrali najnovejše slovenske in mednarodne simbole za vzdrževanje in nego (pranje, beljenje, sušenje, likanje in kemično čiščenje) oblačil, gospodinjskega tekstila in preprog.

Pranje

Sličica pralne kadi (simbol 1) pove, ali je pranje izdelka v pralnem stroju ali ročno pranje priporočljivo. Številka na pralni kadi pomeni najvišjo dovoljeno pralno temperaturo v stopinjah Celzija. Pri tekstilu, izdelanem v ZDA ali namenjenem trgu te države, moramo biti pozorni, ker lahko številka pomeni temperaturo v stopinjah Fahrenheita.

Če se je etiketa na tekstilnem izdelku izgubila, si lahko pomagamo z okvirnimi navodili za izbiro pravilne temperature na podlagi surovinske sestave vlaken: pralna temperatura 95 stopinj Celzija velja za bel bombaž ali lan; pri 60 ˚C peremo barvast bombaž, modal in mešanice; temperatura 40 ˚C je primerna za temno barvasto perilo iz bombaža, lana, poliestra, mešanic, pa tudi modala, viskoze in sintetike (poliamid, poliester, poliakril). Centrifugiranje tu raje opustimo. Za posebno občutljiva oblačila iz teh vlaken ter volno in svilo izberemo poseben program pralnega stroja, ki pere pri temperaturi 30 ˚C, ali pa jih operemo na roke.

Črta pod pralno kadjo (simbol 2) predpisuje pranje občutljivega perila. Pri novejših pralnih strojih obstaja poseben program z zmanjšano mehanično obdelavo perila, količina, ki jo peremo, naj bo manjša. Pri starejših strojih si pomagamo tako, da izberemo program za sintetiko/manj umazano perilo in boben napolnimo le do polovice, največ pa do dveh tretjin.

Dve črti pod kadjo (simbol 3) pomenita še bolj zmanjšano mehanično obdelavo zelo občutljivega perila, da bi na njem preprečili nastajanje gub, poleg tega raje opustimo centrifugiranje.

In kaj je pomembno pri ročnem pranju (simbol 4)? Priporočljivo je za občutljiva in malo umazana oblačila, ki se, namočena v raztopini pralnega sredstva za fino perilo s temperaturo največ 40 ˚C, previdno operejo na roko, to se pravi brez vsakega drgnjen­ja in ožemanja. Barvastega in občutljivega perila po pranju ne puščamo dalj časa ležati mokrega – barvila lahko namreč povzročijo barvne madeže.

Pri nekaterih tekstilnih izdelkih pranje v stroju ali ročno pranje ni dovoljeno, kar nam sporoča prečrtana pralna kad (simbol 5). Tak primer so posebno premazane tkanine, npr. jopiči, kostimi, medicinski izdelki iz polivinilnih vlaken, namenjeni bolnikom z revmo. Tudi mokro čiščenje z oznako W ni dovoljeno. Za take posebne tekstilne izdelke je priporočljivo profesionalno kemično čiščenje.

Beljenje

Prazen trikotnik (simbol 6) dovoljuje beljenje s sredstvom na osnovi kisika in beljenje s klorom. Trikotnik z dvema poševnicama (simbol 7) dovoljuje le beljenje s sredstvi na osnovi kisika, medtem ko obdelava s klorom ni dovoljena. Prekrižan prazen ali poln trikotnik (simbola 8 in 9) prepovedujeta vsakršno beljenje. V takšnem primeru je priporočljiva uporaba pralnega sredstva za barvasto ali občutljivo perilo, ki ne vsebuje nobenih belilnih sredstev.

Sušenje

Označba za sušenje je kvadrat, krog v njem pomeni sušenje v sušilnem stroju, število dodanih pik v krogu pa nakazuje stopnjo sušenja. Tako je npr. strojno sušenje pri 80 ˚C primerno za tekstilne izdelke, ki niso občutljivi za krčenje (simbol 10). Simbol 11 pomeni sušenje v stroju pri nižji temperaturi in zmanjšani mehanični obdelavi perila. Naj omenim nekaj primerov nepopravljivih poškodb, ki jih povzroči preveč intenzivno sušenje v sušilnem stroju: bombažna trikotaža in pletenine se močno skrčijo, volna se sfilca, svila in poliakril kažeta površinske poškodbe zaradi vročine, na zavesah nastanejo gube, ki jih ni mogoče razlikati, in podobno.

Prečrtan kvadrat s krogom (simbol 12) pomeni prepoved sušenja v sušilnem stroju. Na teh izdelkih najdemo ponavadi na etiketi navodila za sušenje na zraku, in sicer za: sušenje na sušilni vrvi (13), sušenje neožetega perila na sušilni vrvi (14), sušenje na ravni podlagi (15), sušenje neožetega perila na ravni podlagi (16), sušenje na sušilni vrvi v senci (17), sušenje neožetega perila na sušilni vrvi v senci (18), sušenje na ravni podlagi v senci (19) in sušenje neožetega perila na ravni podlagi v senci (20).

Likanje

Simbol za likanje je likalnik, pike v njem pa pomenijo temperaturno stopnjo. Ena pika (simbol 21) pomeni likanje pri nižji temperaturi, do 110 ˚C (sintetika: poliamid, poliacril; acetat). Pri teh tkaninah likanje s paro ni priporočljivo. Pri gladkem ali na pritisk občutljivem perilu je priporočljivo likanje prek suhe krpe ali likanje na notranji strani.

Dve piki v likalniku (simbol 22) pomenita zmerno likanje do 150 ˚C (volna, viskoza, poliester). Dovoljeno je likanje s paro, priporočljiva je uporaba vlažne krpe. Tri pike v likalniku (simbol 23) dovoljujejo vroče likanje do 200 ˚C (bombaž in lan). Priporočljivo je likanje vlažne tkanine in tudi likanje s paro.

Pri prekrižanem likalniku (simbol 24) likanje ni dovoljeno, ker bi na perilu povzročilo nepopravljive spremembe oziroma poškodbe.

Kemično čiščenje

Krog pomeni profesionalno čiščenje tekstila. Črka v njem (P, F, KWL) daje kemični čistilnici informacijo za dovoljeno/primerno topilo, uporabljeno pri kemičnem čiščenju.

Oznaka P v krogu (simbol 25) pomeni kemično čiščenje s topilom, brez dodatka vode, črka F v krogu (26) pomeni previdno kemično čiščenje, pri katerem se perilo obdeluje v posebnih strojih in s posebnimi topili. Črta pod znakom za kemično čiščenje (27) pomeni še bolj previdno kemično čiščenje za zelo občutljive tekstilije (poročne in plesne obleke, oblačila za posebne priložnosti z okraski.

Prekrižani krogec (simbol 29) pomeni, da kemično čiščenje ni dovoljeno, saj oblačila ne prenesejo obdelave s topili).

Oznaka W (simbol 30) pomeni mokro čiščenje v kemični čistilnici z vodo za posebno občutljiva oblačila. Obdelava je zelo previdna, potrebni so posebna pralna sredstva in posebni čistilni postopki z zmanjšano mehansko obdelavo (za volnena, svilena in sicer zelo občutljiva, a pralna oblačila). Če mokro čiščenje ni dovoljeno, je ta znak (simbol 31) prečrtan.