Te poganjke načeloma odstranjujemo, saj porabijo del energije in hrane, ki bi jo rastlina sicer namenila za sadeže. Puščamo jih le takrat, kadar želimo vzgojiti sadike za presaditev jagod na drugo mesto. To ponavadi naredimo najpozneje po treh letih, saj se njihova rodnost takrat zelo zmanjša, bolezni jagod pa so na gredici pogostejše. Izraščanje živic s poganjki lahko spodbudimo tako, da izbranim rastlinam, ki nam bodo služile kot matične (praktično je izbrati tiste ob robu grede), odstranjujemo cvetove.

Ko se začnejo pritlike oz. novi poganjki na kolencih ukoreninjati v zemljo, je čas, da jih pripnemo v majhne lončke, zakopane v tla ali razpostavljene okoli matičnih rastlin. Sajenje ulončenih sadik je preprostejše kot izkopavanje in presajanje dobro ukoreninjenih pritlik, ki so že začele poganjati nove liste.

Jagodnjake je najbolje presaditi na nekoliko dvignjene grebene, kjer ne bo zastajala voda, okrog 45 cm narazen, grebeni pa naj bodo 75 cm narazen. Izberemo sončno mesto, na katerem prej niso rasle rastline, občutljive na enake bolezni kot jagode (paradižnik, jajčevec, krompir). Primerne so gredice, kjer so prej rasle stročnice, korenovke ali solatnice. Pogostost obolevanja jagod močno zmanjšamo, če jih nasadimo v kombinaciji s česnom ali čebulo. Jagode potrebujejo rahlo, humusno, blago kislo do nevtralno dobro prehranjeno zemljo. Če grede oz. grebene, na katere bomo posadili jagode, prekrijemo s folijo, bomo poskrbeli za zadrževanje vlage, preprečili rast plevela in izpiranje hranilnih snovi, pa še plodovi bodo čisti. Poleg običajne črne polietilenske folije lahko izberemo tudi tkano (protiplevelno), ki prepušča vlago, ali pa biorazgradljivo folijo,  Seveda moramo pod neprepustno folijo napeljati kapljično namakanje. Če jagode gojimo brez folije, je dobro okoli rastlin v času zorenja posuti slamo, da bodo v primeru dežja plodovi čisti.