Jagode: Zdaj nega, poleti pa sajenje

Jagode: Zdaj nega, poleti pa sajenje

Spomladi se pogosto zgodi, da si med urejanjem vrta zaželimo, da bi nam nekje rasle jagode. Glede na to, da že skoraj cvetoče sadike prodajajo v vseh vrtnarijah, se nam to ne zdi nič nenavadnega. Pri nakupu oziroma sajenju sadik v spomladanskem času pa moramo biti poučeni o nekaj pravilih sajenja in negovanja sadik po njem.

Začetek cvetenja in zorenja jagod je močno odvisen od spomladanskega vremena. Razlika v začetku cvetenja oziroma zorenja med posameznimi leti je največ dva do tri tedne. V osrednji Sloveniji začnejo jagode na prostem cveteti v začetku aprila in zoreti v sredini maja. Na Primorskem in v Posavju bolj zgodaj, v hladnejših predelih hribovitih območij pa pozneje. Glede na zelo zgoden razvoj cvetov in plodov, ko je rastlina v največjem zagonu rasti, je razumljivo, da v tem času jagod ne bomo šele sadili ali presajali, saj ob takem posegu nedvomno prizadenemo koreninski sistem. Torej jih sadimo v obdobju po zorenju, ko rastlina prehaja v drugo rastno dobo, ne v rodno obdobje. Najprimernejši meseci za to so poletni, od junija do konca avgusta. Enako velja za večkrat rodne jagode, čeprav vemo, da je rodno obdobje pri njih od maja do novembra.

Spomladansko sajenje jagod

Pri nakupu oziroma sajenju sadik v spomladanskem času moramo biti poučeni o nekaj pravilih sajenja in negovanja sadik po njem.

Ulončene, že skoraj cvetoče ali cvetoče sadike moramo posaditi tako, da jih izlončimo in posadimo s čim manj posegi v koreninsko grudo. Potem jih dobro zalijemo. Vse ali vsaj del cvetov odstranimo, saj moramo sadiko spodbuditi za rast koreninskega sistema. In prav tu je temeljni razlog, zakaj saditi v poletno-jesenskih mesecih, ne spomladi. Zatrgovanje cvetov izvajamo celo v vseh intenzivnih nasadih, ki jih sadimo sredi vročega poletja. Močnejše sadike sicer obremenimo s pridelkom, šibkejšim pa potrgamo vse cvetove. Tehnologije pridelave sadilnega materiala so tako izpopolnjene, da nam omogočijo takojšnje cvetenje in zorenje v katerem koli obdobju leta.

Najprimernejši čas za ureditev jagodnega nasada v domačem vrtu je torej poleti. Spomladi določimo, katere rastline bomo posadili v kolobarju z jagodami in bodo v začetku junija že pobrane. Odbrati moramo sončno lego s spočito in rodno zemljo. Jagode, tako kot skoraj vse jagodičaste rastline, imajo raje rahlo kislo, humusno zemljo, zato na gredice na apnenih rastiščih dodamo nekoliko šote ali komposta. Na odbrani parceli prej ne smejo rasti rastline, ki so občutljive za iste bolezni kot jagode. Nezaželeni so paradižnik, krompir in jajčevci. Rastišče, ki smo ga spomladi določili, da ga bomo posadili z jagodami, takoj bogato pognojimo s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Po pobiranju spomladanskih vrtnin ali predposevka za zeleno gnojenje (ajda, križnice) zem­ljo prekopljemo in zasadimo z jagodami.

Jagode na določeno gredico sadimo za dve do največ tri leta. Zemljo pripravimo tako, da hranila zadostujejo za dve leti. Na domačem vrtu in tudi v mnogih pridelovalnih nasadih jih v prvem letu sploh ne dognojujemo, v drugem letu pa le izjemoma dodamo dušik. Če na rastlinah opazimo pomanjkanje hranil, jih lahko foliarno dognojimo ali zalijemo s tekočimi gnojili.

Sadike za domači nasad pridelamo sami ali jih kupimo. V trgovinah so na voljo ulončene sadike, ki jih vzgojijo iz zamrznjenih ali zelenih sadik. Ob nakupu moramo biti posebno pozorni na njihovo starost. Pogosto se namreč zgodi, da so v lončke sajene hlajene sadike ob poletnem sajenju na domači vrt precej starikave, kar se vidi v močno podaljšanjem poganjku (podaljšana rozeta) in malo manjših listih.

Ob poletnem sajenju imajo nedvomno prednost mlade zelene sadike. Pozorni moramo biti na koreninski vrat, ki naj bo močan (okrog 10 mm), tudi listi naj bodo močni, na ne predolgih pecljih. Zelene sadike, ki jih poleti najpogosteje dobimo v trgovinah, in vzgojene doma iz živic sadimo v sredini avgusta. Hlajene (frigo) sadike v intenzivnih nasadih v toplejših predelih Slovenije sadimo v drugi polovici julija, na Primorskem konec avgusta, lahko tudi septembra, drugod po Sloveniji in v hribovitih predelih pa junija. Sadimo na razdalji 25 do 30 cm med sadikami.

Domača vzgoja sadik

Doma zelene sadike vzgojimo iz poganjkov na živicah, ki začnejo iz grmička izraščati v času dolgega dne. Poganjki na živicah ali pritlikah se ukoreninijo in tako dobimo novo rastlino. Iz enega grmička lahko zraste več živic, na katerih se razvije več poganjkov. Za sadike so primerne le najmočnejše in dobro ukoreninjene, zato običajno pri matičnih grmih pustimo do pet živic s po dvema do tremi poganjki. Ukoreninjenih rastlin ne sadimo v lončke, ampak neposredno v pripravljeno gredico. Tudi pri matičnih rastlinah moramo paziti, da izberemo močne in zdrave, ki jim odstranimo cvetove in jih s tem spodbudimo k večjemu izraščanju živic. Zavedati se moramo, da iz starejših živice skoraj ne izraščajo, zato za matične rastline odberemo mlade in vitalne rastline. Prav tako moramo paziti, da izrojene, obolele in slabo rodne sadike nadomestimo z novimi in rodnejšimi sortami.

Prednost poletnega sajenja je v tem, da imamo do avgusta gredico posajeno z zelenjavo ali drugimi rastlinami in da jagod ni treba negovati že od zgodnjih pomladnih dni.

Preden uredimo gredice, moramo tudi vedeti, ali želimo posaditi enkrat ali večkrat rodne jagode. Pri enkrat rodnih imamo pridelek samo v spomladanskem času, pri večkrat rodnih pa v več intervalih od pomladi do prvih jesenskih pozeb.

Zastirka

Sajenje jagod na prekrivko (zastirko) je zelo priporočeno, saj ta preprečuje izraščanje plevela, zadržuje vlago, preprečuje izpiranje hranil, zadržuje toploto v tleh in delno zavre gibanje polžev. Ima pa tudi slabe lastnosti. Črna folija ob vročinskem valu vpliva na večji delež od sonca ožganih plodov. Vse plastične folije so tudi do okolja manj prijazne. Med zastirkami je najbolj razširjena uporaba črne ali bele folije. Biorazgradljive folije je zelo malo. V zadnjem obdobju se širi tudi uporaba različnih filcev, predvsem iz ovčje volne.

Pri uporabi zastirke moramo rastlinam zagotoviti namakanje pod njo, kar je v manjših vrtnih nasadih lahko težava, da se temu izognemo, predlagam izrez večjih sadilnih mest, ki omogočajo zalivanje ob rastlini, torej brez namakanja pod folijo. Mogoče je tudi sajenje na agrotekstil, to je iz plastičnih niti tkano folija, ki prepušča vodo. Na agrotekstil običajno sadimo grmovnate ali drevesne rastline, vendar ga lahko uporabimo tudi pri jagodah.

Če boste jagode posadili na gredo, ki jo boste redno pleli, vam priporočam zastiranje s slamo, osušeno travo ali vrtnimi ostanki, ki jih položimo neposredno pod rastline. Jagod pod zastirko na domačem vrtu običajno ne dognojujemo. Če se na rastlinah pojavijo znaki, ki nakazujejo motnje zaradi prehrane, jih poškropimo z ustreznimi listnimi gnojili.

Obramba pred škodljivci in boleznimi

Najpogostejše težave z jagodami na vrtu so pravzaprav nujnost rednega presajanja na dve do tri leta in bolezni. Škodljivci v domačih nasadih niso največji problem. Če se pojavijo uši, pršice ali resarji, jih zatiramo z žveplom ali ekološko prijaznejšimi sredstvi. Med boleznimi je najbolj problematična siva plesen, ki je v nepokritih nasadih ob deževnem vremenu prava nadloga. Doma se boleznim izognemo z zastiranjem s slamo, red­nim odstranjevanjem obolelih plodov in v skrajnem primeru z uporabo kemičnih sredstev za zatiranje sive plesni. V pomladnem in jesenskem času se pogosto pojavijo listne pegavosti. Vse zatiramo z bakrenimi sredstvi. Varstvo opravimo sočasno s škropljenjem sadnega drevja in vinske trte.

Eden izmed pomembnih nasvetov je, da po obiranju na jagode ne smemo pozabiti. Če jih poleti napadejo bolezni ali škodljivci, jih moramo po obiranju požeti oziroma jim porezati liste. Če so rastline zdrave, rez listov ni potrebna. V vročem poletju moramo stalno zalivati in po potrebi uporabiti ustrezna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Če nasada v tem letu še ne bomo izkrčili, moramo nove živice in ukoreninjene sadike redno odstranjevati, drugače bo nasad pregost in še bolj nagnjen k okužbam plodov in rastlin samih.

Doma pridelane jagode nam bodo v največ­je veselje, čeprav po videzu morda ne bodo tako izenačene, velike, pravilno oblikovane in svetleče se kot na prodajnem pultu trgovine. Pridelane bodo pod našim budnim očesom, z neizmerno pozornostjo. Da bo naše veselje večje, si izberimo tudi najboljše sorte. Že nekaj let sta med najboljšimi enkrat rodnimi clery in dely, med večkrat rodnimi pa sorta mara des bois. Če pa ste ljubitelj gozdnih jagod, kot podrast pod sadno drevje ali na brežine zasadite gozdne jagode in vas bodo razveseljevale s svojimi plodovi.

KOMENTARJI

žbž aba
18. 11. 2015 14:26

hejhej

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE