– Slive, breskve in nektarine lahko oblikujemo, kotkakorje navada pri zimski rezi; izrežemo v krošnjo usmerjeno rast, redčimo goščo in usmerjamo z upogibanjem.

– Češnje in višnje režemo navadno vsaka tri leta in takrat močneje, izrežemo pa do tretjino vsega lesa.

– Pri jablanah in hruškah v tem času niso priporočljivi večji posegi, saj obstaja nevarnost okužbe s hruševim ožigom skozi rezne rane. Za zračnost krošnje skrbimo z upogibanjem in usmerjanjem rasti.

V zelo sušnem obdobju moramo predvsem hruškam in jablanam, ki so cepljene na šibke podlage, nameniti jutranje vedro vode. Njihov koreninski sistem je namreč bolj plitek in ob močnejšem pomanjkanju vode lahko doživijo vročinski šok; listi hrušk postanejo črni ali rdečkasti in odpadejo. Gola tla okrog sadnih rastlin zastiramo s pokošeno travo in podobnim organskim materialom, da ublažimo uhajanje vode.

V tem času so lahko tudi močneje izraženi nekateri bolezenski znaki, ki so posledica okužb v maju in juniju, zato je zdaj škropljenje brez pomena (hruševa rja, škrlup, luknjičavost koščičarjev ...).

Prvi rod zavijačev se pojavlja na sadnem drevju v času, ko poteka redčenje plodičev, zato takrat ne povzročijo večje škode. Drugi rodovi pa se zavrtajo v večje plodove in neposredno zmanjšujejo pridelek. Poškodovani plodovi predčasno dozorijo in odpadajo. Škodljivim metuljčkom nastavljamo lepljive hormonske vabe, če presodimo, da je to res potrebno, pa se lahko odločimo tudi za škropljenje s kakšnim za okolje manj škodljivim sredstvom. V tem primeru je dobro spremljati navodila prognostične službe za sadjarje, da bomo pravočasno ukrepali.