Tako kaktusi kot tudi sukulente rastline ali sočnice rastejo prosto v naravi in ne zgolj na vrtovih ter v okrasnih lončkih. Sočnice so debelolistne rastline, ki so nezahtevne za vzgojo, saj po svoji trdoživosti spadajo v sam vrh. V nadzemnih, včasih pa tudi v podzemnih delih skladiščijo večjo količino vode. Ta lastnost sočnic se je razvila kot prilagoditev na okolje, od koder izvirajo in kjer vode ni v izobilju, zato mora zaloga vode zadoščati za dolga sušna obdobja. Te rastline vodo skladiščijo in porabljajo skrajno racionalno. Njihove liste, stebla in poganjke prekriva debela povrhnjica, ki je lahko voščena ali preraščena z dlačicami, kar zmanjšuje izhlapevanje, v najhujši vročini pa so sposobne zapreti listne reže in tako preprečiti izgubo vlage ter jih odpreti le ponoči, ko je zrak hladnejši in je izhlapi precej manj. Skupina sočnic vključuje tudi družino kaktej, ki so našle odgovor na najekstremnejše razmere v puščavah – prilagodile so se jim tako, da so liste preobrazile v listne trne, stebla pa preoblikovale v kroglasta ali valjasta telesa.

Tako sočnice kot tudi kakteje najdemo v naravi, na primer na Kanarskih otokih. Tam rastejo v zavidljive višine, bolje rečeno v prava drevesa. Vzgajajo pa jih tudi namensko, saj iz kaktusovih plodov – opuncije pripravljajo odlične marmelade. Plodovi opuncije so bogati z rastlinskimi vlakninami in drugimi koristnimi snovmi. S pridom pa izkoriščajo tudi alojo, ki prav tako raste v naravi in v nasadih. Ta je znana po številnih zdravilnih učinkih in blagodejnem delovanju na kožo. Iz nje največkrat izdelujejo različne kreme in druge kozmetične pripravke.