Vgradnja oken s tesnjenjem v treh ravneh preprečuje nastanek toplotnih mostov, ki jim v sodobni energijsko učinkoviti grad­nji namenjamo veliko pozornosti. Tipično kritično mesto za njihov nastanek je rega med okenskim okvirjem in konstrukcijo. Nastanejo lahko zaradi pomanjkljive top­lotne zaščite ali prehajanja toplega notranjega zraka skozi pomanjkljivo zatesnjeno rego navzven, tako v prvem kot v drugem primeru pa povzročajo toplotne izgube in negativno vplivajo na bivalno ugodje. Vdor toplega zraka v rego povzroči kondenzacijo vodne pare, poškodbe materialov in nastanek plesni, skozi netesen zunanji spoj lahko vanjo vdira meteorna voda, po isti poti se v bivalne prostore širi tudi hrup iz okolice.

Zadostna zrakotesnost

Naštetim težavam se izognemo s pravilno izvedbo tesnjenja s posebnimi večnamenskimi trakovi, pri čemer mora biti notranji stik paroneprepusten in zrakotesen, kar pomeni, da preprečuje prehod vodne pare in zraka, zunanji vodotesen in paroprepusten, da preprečuje vdor vode in vetra ter prepušča vodno paro, vmesni del pa mora zagotavljati toplotno in zvočno zaščito. Rega med okenskim okvirjem in stavbno konstrukcijo mora biti torej obdelana tako, da prenese različne obremenitve, od lastne teže do obremenitve zaradi odpiranja 
okenskih kril, vetra, padavin, UV-sevanja, temperaturnih sprememb in drugih premikov konstrukcije.

S klasično vgradnjo, pri kateri rego med okvirjem okna in zidom zapolnijo s poliuretansko peno, ni mogoče zagotoviti zadostne zrakotesnosti, opozarjajo strokovnjaki, zato v notranjost vdira preveč hladnega zraka. Če okna niso ustrezno mehansko pritrjena v konstrukcijo, lahko odpove tudi tesnjenje na pripiri, okensko krilo se začne povešati, posledica pa je spet netesen stik med krilom in okvirjem. Drugače je pri vgradnji stavbnega pohištva po načelih smernice RAL.

Rega med okenskim okvirjem in zidom je v tem primeru zapolnjena s posebnimi večnamenskimi trakovi, ki združujejo tri pomembne lastnosti. Na notranji strani delujejo kot parna ovira, kar pomeni, da preprečujejo vdor vlage iz prostora v rego med okvirjem in zidom. Na zunanji strani so paroprepustni, da lahko oddajajo vlago, ki prodre od zunaj, njihova sredica pa zagotavlja dobro toplotno in zvočno izolativnost. Tako zagotavljajo, da skozi reže ne bo pihalo, hkrati pa bo v prostoru dobra mikroklima, saj ni nevarnosti, da bi se v zidovih okrog okna in v kotih špalet pojavila vlaga ali plesen. Razlika med poliuretansko peno in večnamenskimi trakovi je tudi v tem, da se trakovi veliko bolj raztezajo in prilagajajo vgrajenemu oknu, ki se ves čas nekoliko premika v odprtini oziroma se odziva na spremembe temperature. Poli­uretanska pena je, potem ko postane trdna, precej bolj neelastična. Če se nanos pretrga, to pomeni slabše tesnjenje, pihanje in toplotne izgube.

Le med seboj združljivi materiali

Sistem tesnjenja v treh ravneh lahko sestav­ljajo različni materiali, pomembno pa je, da so med seboj združljivi. Vgradnjo lahko glede na izbiro posameznih materialov izvedemo na tri osnovne načine. Pri prvem kot zunanjo oviro uporabimo različne 
predstisnjene trakove, folije in posebne let­ve, za notranjo pa različne folije, letve in posebne tesnilne mase. Pri drugem se na notranjo in zunanjo stran okvirja nalepi enaka folija, ki odpravlja kondenzacijo vodne pare navzven, ob temperaturnih spremembah pa tudi navznoter, kot toplotna izolacija pa se uporabi poliuretanska pena. Tretji način vključuje uporabo posebnih predstisnjenih trakov s posebno impregnacijo, ki so nameščeni po vsej širini okenskega okvirja in združujejo vse tri pomembne sloje, dodat­na toplotna izolacija pa v tem primeru ni potrebna.

Na fotografijah in v videoreportaži si lahko ogledate, kako poteka drugi način vgradnje oken s tesnjen­jem v treh ravneh. Pri delu smo spremljali mojstre podjetja Mist mizarske storitve, ki so v nizkoenergijsko hišo v Novem mestu vgradili okna slovenskega proizvajalca M Sora.