»Sodobna jedilnica je družabni in najpomembnejši del bivalnega prostora, ki je zdaj odprt in povezan. Je tisti člen, ki združuje in hkrati ločuje servisni del, to je kuhinjo, in dnevno sobo. Poleg tradicionalne funkcije, ko družina za mizo sede k zajtrku, kosilu ali večerji, je večfunkcionalna, saj ob njej otroci pišejo šolske naloge, sedemo in klepetamo s prijatelji ob pripravi hrane ter počnemo še veliko stvari,« opisuje sodobno jedilnico arhitektka Petra Zakrajšek. V vsakem odprtem tlorisu je jedilnica po njenih besedah povezovalka in središče družabnosti, sama oprema pa pika na i interierja. »Sodobna jedilnica je prostor gurmanskega užitka in konstruktivnega pogovora. Skupaj z odprto kuhinjo je osrednji del komunikacije tako med družinskimi člani kot prijatelji. Ni več tako kot včasih ločena od kuhinje ali dnevne sobe,« pa razmišlja arhitekt Gašper Demšar.

Zlito s kuhinjo in dnevno sobo 
ali popolno nasprotje

Marsikdo se v takem odprtem prostoru znajde pred vprašanjem, ali naj se oprema jedilnice ujema s pohištvom v kuhinji in dnevni sobi ali lahko sledi čisto svojim zakonitostim. »Pristopa k oblikovanju sta dva in tudi sam ju uporabljam. Pri prvem gre za zlitje oblikovanega, ko se oprema jedilnice ujema s kuhinjo ali dnevno sobo, pri drugem pa je jedilnica, zlasti miza s stoli, v popolnem nasprotju,« odgovarja arhitekt. Kot še pravi, se ravnokar ukvarja z oblikovanjem interierja, v katerem bo v zelo moderen prostor postavljena kmečka miza iz starega hrastovega lesa.

In prav toplejši materiali, kakršen je les, so tisti, ki jih arhitekt raje umesti v interierje (v tem primeru za jedilno mizo), izogiba pa se steklu in kamnu. »Ko sedimo za mizo, smo v dotiku z mizo in stolom. Pomembno je, da ne čutimo hladu materiala in se ob toplem dotiku počutimo prijetno. Seveda pa je stvar posameznika, kaj mu je prijetno in ob čem se dobro počuti,« pojasnjuje arhitekt.

V zadnjem času je masivni les spet priljub­ljen, pravi sogovornik, ravno zaradi prijetnega občutka ob dotiku. Lesena masivna miza se bo sčasoma spreminjala, dobila svojo patino, ker se les suši, dobiva razpoke, kar mu da poseben čar in poudari njegovo živost.
Po besedah Petre Zakrajšek pri jedilnih mizah večina naročnikov še vedno prisega na les, ki ima svoj vonj in zapis časa ter se kot naravni material stara v slogu. Za masivni les se običajno odločijo tudi tam, kjer je miza glavni oblikovni element, in v hišah, ki so tematsko vezane na počitnice, na primer v hribih ali ob morju, skratka na naravo, ki potem odseva tudi v pohištvenih kosih. Slovenija je, poudarja Zakrajškova, dežela gozdov in lesa, zato imamo tudi veliko oblikovalcev, ki izdelujejo prečudovite kose unikatnega lesenega pohištva. »V mestnih, elegantno klasičnih in ekstravagantnih interierjih so lepe tudi mize visokega sijaja, ki ustvarijo vtis glamurja. Tega lahko nadgradimo z moderno oblikovanim lestencem ali lučjo zanimive oblike,« dodaja arhitektka. Tudi steklena miza po njenih besedah lahko vnese v prostor eleganco, vendar ima marsikdo pomislek ob steklu, da je na otip hladno.

Kako izbrati stole k jedilni mizi?

Ko smo izbrali jedilno mizo, je pred marsikom druga zadrega: kakšne stole postaviti ob njo. »Pri stolih je najpomembnejše, da na njih dobro sedimo, celo bolj, kakor da so v oblikovalskem sozvočju z mizo,« pravi Demšar. Stoli so lahko v popolnem kontrastu z jedilno mizo, lahko so celo vsi različni, kar daje ambientu posebno pestrost. Najlaže pa je seveda, da so stoli in miza iz iste kolekcije in tako delujejo kot uglašena celota.

Pri izbiri stolov je treba poleg videza in sloga paziti na višino sedala, ki mora biti prilagojena višini jedilne mize. Najpogostejša višina jedilne mize je 75 centimetrov in takšni ustrezajo stoli s sedalno višino 45 centimetrov. Običajno je sedalna višina od 46 do 48 centimetrov.

Pred nekaj leti so bile namesto stolov mod­na izbira klopi ob jedilni mizi. »Klopi so bile modne in tudi vedno bodo, iz preprostega razloga, ker ljudje na njih radi sedijo in se počutijo nekako v zavetju. Zelo pogosto so del opreme javnih interierjev in tudi zasebnih domov. Z njimi lahko rešujemo ozke prostore, kjer vsak centimeter šteje,« pravi arhitektka. Klopi se da lepo popestriti z okras­nimi blazinami in z vzorcem ali barvami na njih poudariti slog opreme.

A kakor pravi Gašper Demšar, se pojavlja tudi pomislek o udobnosti. Klop po njegovih besedah zahteva specifičen način sedenja, velikokrat malo nepraktičen, res pa lahko nanjo posedemo več ljudi. »Nisem naklon­jen zlasti raznim kotnim izvedbam s klopjo in stisnjeno mizo, ki dušijo tako prostor kot uporabnika. Naj miza zalebdi v prostoru, saj se ob tem tudi sami bolje počutimo,« poudarja arhitekt.

Pravokotna ali okrogla

Oblika jedilne mize se mora po mnenju arhitektov predvsem funkcionalno prilagoditi prostoru. Pri tem so modne smernice drugotnega pomena. Če je prostor dovolj velik, Demšar priporoča okroglo ali eliptično mizo. Kjer ga ni dovolj in mizo prislonimo ob steno, je najprimernejša pravokotna. Takš­na je tudi boljša izbira, če bo za njo sedelo več­je število ljudi, saj ima marsikatera možnost izvleka. Okrogla miza pa lahko po besedah Zakrajškove zelo kvadraten tloris zanimivo zmehča, hkrati pa ponuja boljši izkoristek funkcionalnega prostora. Za udobno sedenje in vstajanje potrebujemo vsaj 80 centimet­rov razdalje do stene ali kakšne druge ovire. Če je zadaj tudi prehod, mora biti vsaj 100 do 120 centimetrov. Za jedilno mizo pa sedeči potrebuje vsaj 60 centimetrov, optimalno je 80 centimetrov prostora.