»Sodobna kuhinja se kaže zlasti v svoji vlogi, ki jo ima. Če je bila sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja ločen prostor, kjer se pripravlja hrana, zdaj spet predstavlja domače ognjišče, kamor se vsi radi vračamo. Ta trend spremlja zavedanje, kako pomembna je zdrava in kakovostna prehrana, zato si jo vse več ljudi raje pripravlja doma,« razmišlja arhitektka Julija Marolt iz podjetja Pohištvo Erjavec, ki je specializirano za izdelavo kuhinj po meri. Sodobno zasnovana kuhinja mora ponujati dovolj prostora za delo in pripravo hrane za vso družino. To pomeni, da mora imeti dovolj shranjevalnih površin za vse pripomočke in servirno posodo kot tudi dovolj delovnih površin. Pogosto se, pojas­njuje Maroltova, v kuhinji gibljejo vsi družinski člani hkrati, zato je še toliko pomembneje, da so delovne površine razporejene na več mestih.

Otočna zasnova v odprtem prostoru

»V nasprotju s kuhinjo sredi prejšnjega stolet­ja, ko je bila to zaprta in ločena soba, kamor je 'smela' le mama oziroma gospodinja, je današnja odprta, dostopna za vse, tudi za obiskovalce. Nekoč je bila priprava hrane delo, ki ga je pač treba opraviti, zdaj pa postaja družabni dogodek, zato tudi vonj po hrani ni več nezaželen,« pojasnjuje koncept sodobnih kuhinj Maroltova. Vse našteto vpliva tako na zasnovo tega prostora kot na materiale, ki se uporabljajo za izdelavo pohištva. Po besedah Aleša Potočnika iz podjetja Pohištvo Potočnik se je spremenila sama zasnova, ki je zdaj pogosto otočna. Taka zasnova se je po njegovem mnenju pokazala kot najbolj praktična in tudi socialno najsprejemljivejša. »Dnevna soba in kuhinja sestavljata celoto. Večino časa preživimo v tem prostoru in tako lahko med pripravljanjem hrane na otoku nemoteno komuniciramo z okolico,« dodaja sogovornik. In prav zato je postala otočna zasnova tako priljubljena, edina omejitev pri umestitvi otoka je velikost prostora. Poudarek je tudi na funkcionalnosti in ergonomiji, hkrati pa na preprosti uporabi in vzdrževanju, pravi Janez Zupanc iz Mizarstva Zupanc. Večina kuhinjskega pohištva je narejenega po meri uporabnika, kar pomeni, da se višina pulta prilagodi višini tistega, ki bo največ kuhal, vsaka omarica ima točno določeno funkcijo (od shranjevanja živil, izvleka za smeti do privlačnih vitrin za kozarce, vino …).

Vzdrževanje narekuje izbiro materialov

Na letošnjem sejmu pohištva Ambient je bila največ pozornosti deležna kuhinja Smreka in Terrazzo podjetja Pohištvo Potočnik, ki jo je oblikoval Julijan Krapež. Za glavni material je vzel slovenski masivni les – smreko, ki je bila nekoč uveljavljena v kuhinjah. Masivni les so premazali s posebnim premazom, da ne vpija tekočin in umazanije ter se lahko čisti. Kot pravi Potočnik, mora biti les zaščiten z akrilnimi laki ali olji in potem ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Po izkušnjah sogovornikov je sicer masivnega lesa pri kuhinjskem pohištvu malo, zlasti zaradi vzdrževanja in higieničnosti. Vrača pa se pri manjših površinah in v bolj dekorativnih izvedbah, več ga je v jedilnicah in dnevnih sobah.

Ker je kuhinja zdaj odprt prostor in ker jo uporabljajo vsi družinski člani, je še toliko pomembneje, pravi arhitektka Julija Marolt, da so materiali vzdržljivi ter primerni za učinkovito in preprosto čiščenje. Vse več se po njenih besedah uporabljajo najrazličnejši lesni dekorji kot imitacija lesnih vrst ali v drugih barvnih odtenkih. »Lesni dekor je v bistvu z laminatom obložena iverna plošča, le da zagotavlja primerno odpornost in vzdržljivost, zato je primeren tudi za izdelavo ličnic. Furnirji in lakirane površine so sicer elegant­nega videza, a manj primerni za kuhinjsko opremo, saj zahtevajo več pozornosti pri čiš­čenju in uporabi, drugače lahko hitro izgubijo prvotni videz,« pojasnjuje sogovornica.

Najbolj obremenjen delovni pult

Delovni pult je najbolj obremenjeni del kuhinje, zato je investicija v kakovosten material vredna razmisleka. Materialov zanj je kar precej, na primer naravni granit, umetni ali tehnični kamen, corian in kerrock, pa tudi ultrapas. Ti se uporabljajo že nekaj let, izbira je odvisna od cenovnega razreda kuhinje, pomembna pa je tudi njena zasnova. »Najprej upoštevamo zasnovo kuhinje. Če je ta v obliki črk L ali U, je dobro, da izberemo material, ki ga je mogoče izdelati v enem kosu, brez vidnih stikov, na primer kerrock. Tak pult je tudi antibakterijski, vzdrževanje je hitro in preprosto, manj pa je odporen proti praskam,« pravi arhitektka in doda, da ima ta kompozit še eno pozitivno lastnost, in sicer se ga da obnavljati. Zelo uporaben je po njenem mnenju tudi kamen, v zadnjem času pa so trendovski umetni kamni. Na voljo so različni barvni odtenki, a kot opozarja sogovornica, so kamnite plošče v omejenih dimenzijah, zato se pojavi vprašanje, kje naj bodo stiki. Priporoča se, da niso ob koritih, prav tako ne sredi delovne površine. Med novostmi, predstavljenimi na sejmu pohištva, je bil tudi delovni pult iz tako imenovanega »no scratch« stekla, ki so ga za razstavljeno kuhinjo uporabili pri Mizarstvu Zupanc. Ta material je po besedah Janeza Zupanca neobčutljiv za raze, ki lahko nastanejo pri rezanju, poleg tega je steklo kaljeno in zato dovolj trdno.

Površine nad delovnim pultom so bile nekoč obvezno obložene s keramičnimi ploščicami. Zdaj so uveljavljene tudi druge rešitve, najpogosteje gre za stensko oblogo, ki je iz istega materiala kot pult, to je lahko tako ultrapas kot kamen. Pogosta izbira je tudi kaljeno steklo, ki je preprosto za vzdrževanje, saj nima nobenih fug, hkrati pa omogoča izvedbo različnih barv in potiskov. Stekleno oblogo nad pultom se da v ozadju (skrito) tudi v celoti osvetliti LED-svetili.

Umirjeni nevtralni odtenki

Površina, ki jo zavzema kuhinjsko pohištvo, je precejšnja, zato izbira umirjenih in nevtralnih odtenkov ni presenetljiva. Tako še vedno prevladuje bela barva, družbo ji delajo zemeljski odtenki, barve čokolade, bele kave in peska. Močni odtenki se pojavijo le izjemoma, letos jih ni bilo opaziti ne na slovenskem pohištvenem sejmu niti v Milanu na sejmu kuhinj. A to je razumljivo. Veliko laže je po besedah Julije Marolt barvne poudarke vnesti z dodatki, kot so prti, kuhinjska posoda, pogrinjki. Med razstavljenimi kuhinjami na Gospodarskem razstavišču je prevladovala kombinacija belih površin in lesa, masivnega ali furnirja. Maroltova je pri podjetju Pohištvo Erjavec za letošnjo sejemsko predstavitev oblikovala kuhinjo, pri kateri je za ličnice uporabila tako imenovano »no scratch« steklo, ki ima posebno matirano obdelavo in je neobčutljivo za umazanijo in druge vplive v kuhinji. Temu je dodala pult iz kamna v temnejšem odtenku, saj pravi, da so kuhinje s temnejšimi delovnimi površinami bolj elegantne in izrazne. Kot protiutež steklu, kovini in kamnu pa je uporabila detajl iz masivnega in oljenega orehovega lesa.

In kaj si v resnici želijo slovenski kupci v domačih kuhinjah? Odgovori naših sogovornikov so zelo podobni. »Kuhinjo, ki bo zdržala čim dlje, to pomeni uporabno, trpežno, preprosto za vzdrževanje in v nevtralnih barvah,« odgovarja Irena Cankar iz podjetja Mlinar & Mlinar. Pa seveda takšno, da se na njej čim manj poznajo prstni odtisi. Ob tem je, opozori Maroltova, dobro vedeti, da se na primer bel pult obnaša precej drugače kot pult z rahlim vzorčkom. »Laminatni lesni dekorji so neobčutljivi na vplive, ki se pojavijo v kuhinji, tudi če se kaj zasuši, ni težav s čiščenjem, medtem ko pri furnirju in lakiranih površinah ni tako. Te je treba, kadar se po njih kaj razlije ali jih umažemo, čim prej obrisati z nežno krpo,« še pravi arhitektka.