Ali je lesna biomasa res ogljično nevtralen energijski vir?

Les v času rasti skladišči ogljikov dioksid, prav tako ga zadržuje ves čas, ko je uporabljen kot gradbeni material ali obdelan v različne izdelke. Pri zgorevanju pa se tako kot pri fosilnih gorivih ogljikov dioksid sprošča. Vendar vsega, kolikor se ga sprosti pri zgorevanju lesne biomase, vegetacija porabi v procesu fotosinteze in krog je sklenjen. Poleg tega strokovnjaki poudarjajo, da se iz lesa, ki trohni v gozdu, prav tako sprošča ogljikov dioksid, ki se je uskladiščil med rastjo, zato ni nobenega razloga, da lesne biomase ne bi uporabljali kot gorivo. Smiselno je le, da se kakovosten in zdrav les najprej porabi v druge namene in šele na koncu njegovega življenjskega cikla kot gorivo. Tako naj bi večino lesne biomase za kurjenje predstavljali sekanci in peleti, narejeni iz manj kakovostnega lesa, vejevja in grmovja ter lesnih ostankov in odpadkov iz industrije, kot so odpadni kosi, žagovina, lubje, leseni zaboji, palete.

Kolikšna je kurilna vrednost lesne biomase?

Kurilna vrednost lesne biomase je odvisna od vrste lesa, če gre za polena, pri sekancih in peletih pa od sestave in predvsem vsebnosti vlage. Med poleni imajo največjo kurilno vrednost, od 3300 do 3400 kWh/m³, hrastova in polena belega gabra, smrekova pa na primer le 2200 kWh/m³. Pogosto se za ogrevanje uporabljajo bukova drva s kurilno vrednostjo 2400 kWh/m³. Kilogram peletov, ki naj bi imeli standardizirano vsebnost vlage od osem do deset odstotkov, da pri zgorevanju od 4,5 do 5,2 kWh energije, sekanci z 20-odstotno vlažnostjo pa približno 800 kWh na nasuti kubični meter. Lesna biomasa ima precej nižjo kurilno vrednost kot na primer kurilno olje ali zemeljski plin, vendar je ogrevanje z njo, upoštevajoč bistveno nižjo ceno, zelo učinkovito. Zadnja primerjava cen glede na kurilno vrednost in izkoristke kurilnih naprav, ki so jo julija za območje Nove Gorice naredili v tamkajšnji energetsko svetovalni pisarni Ensvet, kaže, da je ogrevanje z bukovimi poleni skoraj za 70 odstotkov cenejše od ogrevanja z zemeljskim plinom in kurilnim oljem. Razlika v ceni med peleti in fosilnima gorivoma pa je približno 45-odstotna v prid peletov.

Kako velik prostor potrebujemo za skladiščenje goriva?

Velikost prostora ali zalogovnika je odvisna od vrste lesne biomase ter od letnih potreb po toploti, ki jih moramo zagotoviti z ogrevanjem. V individualnih hišah običajno uporabljamo polena in pelete, sekanci pa so bolj primerni za večje sisteme in daljinsko oskrbo s toploto. V sodobnih energijsko varčnih hišah z manjšimi toplotnimi izgubami so kotli ali kaminske peči manjših moči, zaradi česar je tudi poraba goriva majhna. Pelete lahko kupujemo sproti, na primer v 15-kilogramskih vrečah, ki jih skladiščimo v suhem prostoru ali v lesenem zabojniku, ki ga lahko postavimo tudi v dnevno sobo k peči. Če so potrebe po gorivu večje, na primer tono ali dve na kurilno sezono, se navadno odločimo za zalogovnik in samodejno polnjenje kotla s transportnim polžem. Zalogovnik lahko postavimo h kotlu, v sosednji prostor ali ga vkopljemo na dvorišču. Tona peletov zavzame približno 1,5 kubičnega metra prostora. Polena moramo skladiščiti v suhem in zračnem prostoru, pri tem pa si je smiselno urediti prostor za letno, tedensko in dnevno zalogo. Za vsak pravilno zložen meter drv potrebujemo približno 1,2 kubična metra prostora.

Kakšne so zahteve za lesne pelete?

Pelete izdelujejo iz različnih lesnih ostankov in odpadkov, ki jih v procesu proizvodnje pod visokim tlakom in brez kemičnih sintetičnih veziv stisnejo v standardizirano kompaktno obliko. Njihova vlažnost naj bi bila od osem do deset odstotkov, zato se za predelavo ne bi smel uporabljati lesni material z več kot 15-odstotno vlažnostjo. Za izboljšanje mehanske trdnosti jim nekateri dodajajo od enega do tri odstotke krompirjevega ali koruznega škroba. Zadostno trdnost zagotovijo tudi z mešanico odpadkov različnih vrst lesa, na primer 80 odstotkov bukovega in 20 smrekovega, ki deluje kot vezivo. Bolj ko so surovine za pelete čiste in na primer brez lubja, manj pepela in drugih nečistoč, ki se nabirajo v zgorevalni komori, nastaja pri zgorevanju.

Kako pogosto je treba naložiti kotle na lesno biomaso?

V kotlih na polena, tudi če so še tako tehnološko izpopolnjeni, je treba zakuriti ročno, medtem ko je v kotlih na pelete kurjenje oziroma vžig peči samodejen glede na nastavljene parametre na krmiljenju. Kakor pravijo ponudniki kurilnih naprav in tudi nekateri uporabniki, je treba polena v kurišče naložiti le enkrat na dan, saj to zadostuje tako za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Poleti, ko ogrevamo le vodo v gospodinjstvu, je dovolj, da zakurimo vsakih nekaj dni, odvisno od velikosti hranilnika toplote. Pri kaminskih pečeh in kotlih na pelete za vžig skrbi regulacija, ki je vremensko vodena, kar pomeni, da se bo peč prižgala, ko bo zunanja temperatura padla pod določeno mejo oziroma ko se bo temperatura v prostoru znižala pod nastavljeno. Tudi odmerjanje peletov je samodejno iz dnevnega zalogovnika.

Koliko pepela nastaja pri zgorevanju lesne biomase?

V sodobnih kotlih je zaradi kakovostnega zgorevanja zelo malo pepela. Pri zgorevanju peletov ga je približno odstotek, pri polenih pa nekaj več. Sodobni kotli na pelete imajo čiščenje urejeno samodejno. Posebni tabulatorji očistijo kurišče in pepel prestavijo v posebno posodo, ki jo je treba izprazniti enkrat do dvakrat na leto. Ker tabulatorji ne dosežejo vseh kotov, je treba vsake dva do tri mesece kurišča očistiti še ročno. Iz naprav, ki nimajo samodejnega čiščenja, je treba pepel odstraniti vsakih 14 dni, iz kotlov na polena pa ga s posebno metlico pometemo približno enkrat na teden. Strokovnjaki pravijo, da pretirano čiščenje ni priporočljivo, saj pepel hrani toploto in ustvarja grelno površino za končno zgorevanje oglja.

Zakaj je pri kotlih na polena nujen hranilnik toplote?

H kotlu na lesno biomaso je vsekakor smiselno priključiti bojler za toplo vodo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu, strokovnjaki pa svetujejo, da priključimo tudi hranilnik toplote za ogrevalni sistem. Lahko sta ločena ali združena v eni večji enoti. Hranilnik toplote je nujen pri pečeh na polena, saj zagotavlja le enkratno kurjenje na dan. Takrat lahko kotel deluje z večjo močjo, odvečna toplota pa se bo shranila v hranilniku. To poveča učinkovitost kotla oziroma njegov izkoristek. Kotli na pelete, ki moč delovanja laže prilagajajo trenutnim potrebam po toploti, ne potrebujejo hranilnika toplote, vendar ga strokovnjaki kljub temu priporočajo. Kotel se bo manjkrat vključil in izključil, kar podaljšuje njegovo obratovalno dobo, poleg tega hranilnik nekoliko poveča učinkovitost. Za vsak kilovat moči kotla na polena naj bi imeli 50 litrov prostornine hranilnika, pri kotlih na pelete pa od 20 do 30 litrov na kilovat moči.

Kaj je lambda sonda?

Lambda sonda je del elektronske regulacije sodobnih kotlov. Vgrajena je v dimni tuljavi in meri vsebnost kisika v dimnih plinih. Glede na izmerjeno količino optimira odmerjanje goriva in delovanje ventilatorja, ki sesa zrak v kurišče in skrbi za čim boljše zgorevanje. Lambda sonda skrbi, da se v kurišče dovaja ustrezna količina zraka, oziroma če zazna, da je kisika v dimnih plinih premalo, poveča dotok zraka ali zmanjšala količino goriva. Najprej so jo vgrajevali v kolte na pelete in sekance, zdaj jo tudi v kotle na polena, tako lahko moč delovanja prilagajajo trenutnim potrebam po toploti. Pogoj je seveda vgradnja vremensko vodene regulacije. Izkoristki kotlov na lesno biomaso so približno 90-odstotni, najbolj kakovostni pa dosegajo tudi do 94 odstotkov.

Zakaj mora biti kotlovnica dobro prezračevana?

Sodobni kotli imajo ločena primarni in sekundarni zgorevalni prostor, zato je treba urediti primarni in sekundarni dotok zraka v kurišče. To lahko naredimo skozi zračnik v dimniku ali z zračnikom na steni neposredno v prostor. Le pri manjših kotlih na pelete zrak od zunaj dovajamo neposredno skozi cev. V kotlovnici je vstop zraka lahko narejen spodaj na steni, izstop pa tik pod stropom. Izstop lahko reguliramo z loputo, ki jo pozimi zapremo, v času, ko ogrevamo le sanitarno vodo, pa je lahko odprta. Za vsak kilovat priključne moči priporočajo pet kvadratnih centimetrov za dovod zraka.

Kakšne zahteve morajo izpolnjevati kotli, da smo upravičeni do subvencije?

Pri nakupu kotla na lesno biomaso lahko dobimo do 25 odstotkov vrednosti priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2000 evrov za kotel na polena in sekance ter 1500 evrov za kotel na polena. Med priznane stroške naložbe štejejo še namestitev naprave, predelavo obstoječega ali izvedbo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter nakup in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, krmilne opreme in hranilnika toplote. Izkoristek naprave pri nazivni toplotni moči mora biti vsaj 90 odstotkov, emisije prašnih delcev ne smejo presegati 50 mg/m³, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa ne 750 mg/m³. Za kotle na polena je predpisan še hranilnik toplote s prostornino vsaj 50 litrov na vsak kilovat priključne moči.

Delo in dom, 15. september 2010