Za setev fižola in sajenje plodovk moramo počakati do Zofke, pa če je vreme še tako poletno. Nizki fižol bomo sejali v vrsti v razdalji 3 do 5 cm, visokega pa po pet do osem semen na vsakih 30 cm. Družbo naj mu dela šetraj, ki odganja uši in mu izboljša okus.

Če smo sadike plodovk vzgojili sami, jih počasi privajamo na zunanje razmere. Na prosto jih prenesemo v oblačnem vremenu, saj zaradi gojenja v zaščitenem prostoru niso vajene močnega sonca. Na stalno mesto jih posadimo, ko vremenske razmere to dopuščajo, praviloma je to po 15. maju. Sadike paradižnika posadimo nekoliko postrani, da se bolje ukoreninijo, pred tem pa jim postavimo ustrezno oporo. Kumare slabše prenašajo presajanje, zato moramo biti previdnejši ali pa jih posejemo neposredno na gredico.

Velik škodljivec pravkar posajenih sadik je bramor. Čez dan se zadržuje v tleh, ponoči pa lazi naokrog in pregrizne sadiko tik nad tlemi. Nastavljamo mu v tla do vrha zakopane cvetlične lonce, iz katerih ne bo mogel pobegniti. Še večja nadloga so lahko polži. Odganjamo jih s kapucinkami, ognjičem, timijanom, žajbljem, česnom in čebulo, ki jih zasadimo po gredicah. Na gola tla polagamo pokošeno travo in podoben organski material, da jih zaščitimo pred soncem in omilimo izgubo vode.