Če bi osem slovenskih gospodinjstev nadaljevalo s tem tempom, bi izpuste ogljikovega dioksida v enem letu zmanjšali za 20 ton, pri stroških za energijo (za elektriko in toploto za ogrevanje) pa bi prihranili 7000 evrov. Prihranki so zavidanja vredni, saj je treba upoštevati, da so jih dosegli le s preprostimi, a stroškovno učinkovitimi ukrepi. Tako so v gospodinjstvih, denimo, pozimi znižali temperaturo v stanovanju za eno ali dve stopinji Celziji, pri čemer njihovo udobje ni prav nič trpelo, oken niso puščali odprtih, ampak so zračili tako, kot je treba, torej tri- do štirikrat na dan po nekaj minut, aparate so takrat, ko jih niso uporabljali, vestno izklapljali iz električnega omrežja, potratne žarnice so zamenjali z energijsko varčnimi in podobno.

Po besedah Mihaela Mirtiča in Mihe Tomšiča z Gradbenega inštituta ZRMK, ki je slovenski partner v mednarodnem projektu Energetsko učinkovite soseske 2 (Energy Neighbourhoods 2), so zmagovalci prav vsa gospodinjstva, ki so zaključila tekmovalno sezono 2011/12. Poglejmo, kakšne prihranke je doseglo osem slovenskih sosesk:

1. mesto: soseska SPL: 20,24 %
2. mesto: soseska JSS MOL: 16,23 %
3. mesto: soseska GIAM ZRC SAZU: 15,31 %
4. mesto: soseska Bonifacija: 12,91 %
5. mesto: soseska Zelena ulica: 9,66 %
6. mesto – soseska Magdalena: 8,92 %
7. mesto - soseska Lep ajmar: 7,39 %
8. mesto - soseska Dimniki team: 6,69 %

In kako so se odrezale soseske iz preostalih 15 držav? Največji prihranek so po do zdaj zbranih podatkih dosegli Španci, skoraj 54-odstotnega, vendar Mihael Mirtič pravi, da bodo ta teden na projektnem sestanku v Atenah natančno preverili rezultate španskih sosesk. Malce nenavadno je namreč, da je razkorak med njimi in drugouvrščenimi Belgijci skoraj 20-odstoten. Na tretjem mestu so Latvijci, ki so porabo energije zmanjšali za malo manj kot 34 odstotkov. Sledijo Irci s 30-odstotnim prihrankom, Francozi (28,87 %), Poljaki (25,30 %), Madžari (22,69 %), Romuni (20,09 %), Nemci 819,34 %), Avstrijci (18,56 %), Britanci (17,12 %), Grki (17,01 %), Švedi (15,46 %) in Italijani (15,45 %), medtem ko podatki o prihrankih bolgarskih sosesk še niso znani. V pretekli tekmovalni kampanji so posamezne soseske v povprečju dosegale 10-odstotne prihranke, zmagovalna ekipa iz Švedske pa kar 37-odstotnega.  

Sprejmite izziv in premagajte soseske iz prve kampanje
Štiri soseske tekmovalne kampanje niso zaključile v celoti oziroma v gospodinjstvih niso najbolj vestno spremljali porabe energije, a so pred nekaj dnevi na zaključni prireditvi v dvorani četrtne skupnosti Trnovo obljubili, da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni bolj pridni.

Na Gradbenem inštitutu ZRMK namreč že zbirajo prijave za tekmovalno kampanjo 2012/13. Ta se bo začela 1. decembra letos in se zaključila 31. marca letos. Soseska z največjim prihrankom bo nacionalni zmagovalec, tista z največjim prihrankom v obeh sezonah na mednarodni ravni pa veliki skupni zmagovalec. Slovenska zmagovalna soseska z največjim prihrankom v obeh kampanjah skupaj bo izbrala štiri člane, ki bodo leta 2013 odpotovali v Bruselj na zaključno mednarodno podelitev nagrad in razglasitev skupnega zmagovalca.

Natečaj za kratki film do 30. julija
V okviru projekta Energy Neighbourhoods 2 je razpisan tudi natečaj za najboljši kratki film na temo podnebnih sprememb in varčevanja z energijo v gospodinjstvih. Rok za oddajo filma, ki ne sme biti krajši od 20 sekund in ne daljši od petih minut, je 30. julij.

Več v današnji tiskani izdaji priloge Deloindom.