Glavni razlog, da se je Aleksander Razmovski iz Ljubljane odločil svojo novo hišo narediti pametno, je čim manjša poraba energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti. S pametno napeljavo je povezal vse porabnike: sistem za ogrevanje in hlajenje, senčila na velikih steklenih površinah na jugozahodni strani hiše, razsvetljavo in prezračevanje s talnimi konvektorji in toplotno črpalko. Krmiljenje bo samodejno glede na začetne nastavitve, pozneje pa bo s pametnimi stikali v posameznih prostorih uravnaval le želeno temperaturo in luči. Natančnih podatkov, kolikšen bo prihranek energije zaradi pametne napeljave, še nima, ker v hiši še ne živi, pričakuje pa, da bo 50-odstoten.

Strojne inštalacije so bile poseben izziv

Hiša Aleksandra Razmovskega je zasnovana kot energijsko varčna. Z arhitektom Boštjanom Debelakom sta pri načrtih upoštevala večino zakonitosti nizkoenergijskih hiš. S skoraj 50 kvadratnimi metri steklenih površin je kompaktna stavba v obliki kuba in s položno enokapno streho obrnjena na jugozahod.

Poseben izziv je bilo načrtovanje strojnih inštalacij za ogrevanje in hlajenje. Razmovski se je skupaj s projektantom in strokovnjaki iz podjetja Klimahit, ki so prevzeli izvedbo strojnih inštalacij, ter Miho Erklavcem iz podjetja Silon, ki načrtuje pametne inštalacije, odločil za toplotno črpalko z močjo 15 kW in tremi zemeljskimi sondami na globini 60 metrov. Sonde delujejo v zaprtem sistemu in so namenjene izmenjavi toplote, razlaga Razmovski. V hiši je napeljano klasično talno gretje ter stropno gretje, ki je položeno neposredno v betonsko ploščo. Za tak način vgradnje stropnega gretja se je odločil iz dveh razlogov. Neposredna vgradnja v betonsko ploščo je bila veliko cenejša od klasične z montažnimi stropnimi ploščami, saj je bil strošek kvadratnega metra le 15 evrov. Še pomembnejša pa je druga prednost, saj je akumulacija energije zaradi tega veliko večja, temperaturna nihanja pa so bistveno manjša, pravi sogovornik.

Sistem deluje tako, da se pozimi voda, ki kroži v talnem in stropnem gretju, ogreva prek toplotne črpalke in zalogovnika, poleti pa se pasivno ohlaja z izmenjavo v vrtinah. Pozimi je primarno ogrevanje talno, stropno se uporablja le kot dodaten sevalni vir toplote, ki zaradi delovanja od zgoraj navzdol poveča občutek toplote. Razmovski pravi, da se zdi, kot da je v prostoru temperatura višja, kot je v resnici. Nasprotno sistem deluje poleti, ko je primarno za hlajenje stropna napeljava, talno hlajenje pa poveča občutek hladu. Poleg tega talno hlajenje ves čas odvzema toploto, ki se akumulira v tleh zaradi neposrednega osončenja skozi velike steklene površine.

S pametno napeljavo do dodatnih prihrankov

Pri takem načinu ogrevanja in hlajenja stavbe ima pametna napeljava zelo velik pomen, pravi Razmovski. Če želimo, da bo v prostorih stalna temperatura brez velikih nihanj, hkrati pa da bo sistem deloval racionalno s prilagojeno močjo, ga je treba upravljati in nadzorovati. To lahko zelo učinkovito naredimo s pametnim krmiljenjem. Krmiljenje sistema je urejeno s protokolom LON. Za klimatizacijo prostorov skrbi tako, da v sistem samodejno pošilja vodo ustrezne temperature. Veja za talno in veja za stropno gretje oziroma hlajenje sta ločeni. Temperaturne razmere v posameznem prostoru so opredeljene z ustreznimi temperaturnimi tipali in hkrati s krmiljenjem posameznih vej ogrevanja oziroma hlajenja v posameznem prostoru. Sistem nadzoruje tudi delovanje toplotne črpalke, kar pomeni, da ko je v prostoru dosežena želena temperatura, črpalka deluje z manjšo, prilagojeno močjo ali se celo ustavi in le vzdržuje temperaturo. Tako je zelo racionalno nadzorovana tudi poraba električne energije, ki jo potrebuje toplotna črpalka.

V sistem LON bodo povezana tudi senčila na velikih oknih. Ta se bodo samodejno dvigovala in spuščala glede na razliko med notranjo in zunanjo temperaturo. Ker bodo tako rekoč sama sledila poti in moči sonca, bo poraba energije za ogrevanje in hlajenje še bolj gospodarna.

Uporabniku prijazna napeljava

Kako zapletena je uporaba takšnega sistema? Razmovski pravi, da gre za uporabniku prijazen sistem. Celotno krmiljenje toplotne črpalke, torej temperaturnih režimov vode, ki jo ta pošilja v sistem talnega in stropnega gretja oziroma hlajenja, ter spuščanje in dvigovanje senčil se sprogramira, potem pa ni potrebno nobeno dodatno upravljanje. Strojne inštalacije imajo svojo energetsko omarico v kleti, krmilniki za luči in senčila pa so postavljeni lokalno. Uporabljali bodo le stikala v posameznih prostorih. Z njimi bodo prižigali in ugašali luči ter nastavljali želeno temperaturo. V vsakem prostoru bo tudi termostat. Seveda sistem omogoča, da s stikali po želji krmilimo senčila, prav tako lahko izbiramo različne scene razsvetljave, še razlaga Razmovski. To pomeni, da lahko vnaprej nastavimo, kdaj in kje bodo določene luči prižgane in s kakšno jakostjo bodo svetile oziroma kdaj se bodo ugasnile. Prednost takšne napeljave je tudi ta, da stikala niso priključena na napeljavo 220 V, zato ni nevarnosti, da bi uporabnika »stresla« elektrika. Miha Erklavec še doda, da tudi ni predviden tako imenovani nadzorni panel, da bi z enega mesta upravljali vse, kar je povezano v napeljavo, ker to ni potrebno. Več ko ima sistem vidnih stikal ali panelov, bolj je zapleten in več znanja potrebuje uporabnik. Bistvo pametne napeljave pa je, da je uporabnik čim manj obremenjen z njo, torej da sama dela vse namesto njega, še doda Erklavec. Naložba v celoten sistem ogrevanja in hlajenja ter pametno napeljavo naj bi se po grobih izračunih povrnila v desetih letih, še pove Aleksander Razmovski.

Delo in dom, 1. avgust 2007