Če se ozremo po letošnjih sejmih pohištva, opazimo, da se je tako kot med drugo opremo tudi med oblazinjeno pohištvo prikradla paleta pastelnih odtenkov. Družbo ji delajo še močna rdeča, temno zelena in seveda večno modne bela, črna, siva. Med trendovskimi so tudi kombinacije z lesenimi nogami, ki posnemajo retro slog. Pogostejše kot velike kotne sedežne garniture so manjše zofe, ki so skupaj s fotelji, počivalniki in tabureji središče dnevne sobe. Tako je na mednarodnih pohištvenih sejmih. A ko gre za dejanski nakup, so sedežne veliko bolj umirjene in manj drzne. Zadnja leta se kupci največ odločajo za zemeljske odtenke, kot so bež, siva in rjava, pravi Luka Debevec iz Tapetništva Luka Debevec. Zemeljski odtenki so po njegovem mnenju najbolj nevtralni in se lahko kombinirajo z večino barv.

»Sedežna garnitura je velik kos pohištva, zato se priporočajo nevtralne barve, živahne pa lahko uporabimo pri dodatkih, kot so okras­ne blazine, ali na kakšnem oblazinjenem elementu, na primer počivalniku,« pojasnjuje Irena Žakelj iz podjetja Pohištvo Žakelj.

Oba sogovornika opažata, da je v zadnjem času največ povpraševanja po modernih sedežnih garniturah, ki se uporabljajo bolj za poležavanje kot sedenje. Te imajo širšo sedalno površino, zato so udobne tudi za ležanje. Pogosta izbira so tudi sedežne garniture z ležiščem in predalom, zlasti za manjša stanovanja, kjer se tako reši vprašanje dodatnega ležišča in predala za shranjevanje.

Tkanine

Tkanina za sedežno garnituro mora biti trpežna in izdelana iz pravih materialov. Meril, po katerih se ocenjuje kakovost tkanin, je več, in sicer sestava, odpornost na drgnjenje in kosmatenje (piling), obstojnost na svetlobo, pranje in kemično čiščenje ... Pri tem je pomembna kombinacija več lastnosti. Kakovost tekstilne prevleke pa je odvisna tudi od načina šivanja, izbire sukanca, vložka in lesenega ogrodja, saj vse našteto daje oporo pri mehanskih obremenitvah. Seveda pa na življenjsko dobo vplivata tudi vzdrževanje in čiščenje.

Po Debevčevih besedah delimo tkanine za sedežne garniture na sintetične in naravne materiale. »Pri sintetiki prevladuje poliester, ki je najbolj vzdržljiv in najbolj preprost za vzdrževanje. Pri naravnih materialih je največ bombaža in volne v kombinaciji z drugimi materiali, kot sta lan in svila,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da imajo v ponudbi celo tkanine, ki so sestavljene iz volne v kombinaciji s konopljo ali koprivo. Naravni materiali so ponavadi prijetnejši na otip, a zahtevnejši za vzdrževanje in čiščenje. V zadnjih letih se za oblazinjeno pohištvo uporabljajo tudi tkanine s površinsko zaščito, ki preprečuje vdor vode in prahu v globino, kar olajša čiščenje. Ta obdelava se uporablja tako na sintetičnih kot naravnih materialih.

Irena Žakelj meni, da je optimalna kombinacija različnih materialov, saj ima vsak določene prednosti. »Tkanina mora biti vzdržljiva, to pomeni, da dobro prenese obremenilni test vzdržljivosti, da je obstojna na svetlobo, da ne obledi ob naravni svetlobi, da je mehka in prijetna na otip, hkrati pa preprosta za čiščenje in vzdrževanje,« poudarja.

Vzdrževanje in čiščenje

Po besedah Luke Debevca je priporočljivo redno sesanje z mehko ščetko, da odstranimo prah in umazanijo, ki se nabereta na površini. Sedežno garnituro lahko tudi prebrišemo z vlažno krpo, medtem ko globinsko sesanje, kakor opozori Žakljeva, ni dovoljeno, razen če ni drugače označeno. »Pri tkaninah, ki imajo površinsko zaščito, večinoma zadošča vlažna krpa. Če je madež trdovratnejši, lahko uporabimo tudi čistila, namenjena za tekstil, ali blago milnico. Ne smemo pa izbrati čistil, ki vsebujejo alkohol ali topila,« pojasnjuje sogovornik in svetuje, da je najbolje, da se pred čiščenjem naredi test na skritem delu sedežne garniture. Zlasti je pomembno, da madež odstranimo čim prej in da ga pri tem ne vtremo v tkanino. Ostanek čistila in milnice moramo vedno odstraniti z vlažno krpo, ker lahko, kot pojasnjuje, na dolgi rok poškoduje tkanino.

Usnje

Za sedežne garniture se uporablja goveje usnje, pojasnjuje Irena Žakelj, kakovostnih razredov pa je več. »Bolj ko je usnje naravno in manj ko je obdelano, bolj je kakovostno. Če je površinsko manj obdelano, to zahteva zelo kakovostno surovo kožo. Kakovost je odvisna od izvora kože – evropska surovina je v osnovi boljše kakovosti, zaradi boljših razmer življenja živali –, od debeline in obdelave,« pravi Žakljeva.

Za oblazinjeno pohištvo se po njenih besedah uporablja anilinsko, polanilinsko in pigmentirano usnje: »Anilinsko usnje je najbolj naravno, mehko in prijetno na otip. Premazano je le s premazom, ki mu omogoča, da diha. Na njem so vidne vse naravne last­nosti, ki usnje bogatijo. Slabost anilinskega usnja je težje čiščenje, ker nima zaščitnega premaza.«

Polanilinsko usnje je po njenih besedah bolj zaščiteno kot anilinsko, vendar še vedno zelo prijetno in mehko na otip. Zaradi obdelave je preprosto za čiščenje in vzdrževanje. Pigmentirano usnje pa je površinsko najbolj obdelano in zaščiteno. »Zaradi debelejšega pigmentiranega sloja je preprosto za čiščenje in vzdrževanje. Slabost tega usnja je, da manj diha in je bolj hladno na otip,« še pojasnjuje Žakljeva.

Življenjska doba usnja je po mnenju obeh sogovornikov odvisna od kakovosti kože, obdelave in tudi primernega vzdrževanja. Redno ga moramo čistiti, to pomeni enkrat na leto. Prav tako, poudarja Debevec, ne sme stati neposredno na sončni svetlobi in ob viru toplote (preblizu ob radiatorju ali kaminu). »Pri sami uporabi pa je priporočljivo, da ga ne obremenjujemo točkovno, na primer s komolcem ali da stopimo na sedalno površino, ker se potem točkovno raztegne,« je še povedal sogovornik.

Vzdrževanje usnjene sedežne garniture

Madeže z usnjene garniture odstranimo z mehko vpojno krpo ali z namenskim čistilom, ki ga običajno priporoči proizvajalec, saj niso vsa primerna za vsako vrsto usnja. Enkrat na leto, na primer spomladi ali pred zimo, je priporočljivo usnjeno sedežno garnituro premazati z zaščitnim sredstvom, ki usnje dodatno zaščiti, ga navlaži in naredi mehkejše in prijetno.

Kakovostno ogrodje

Pod prijetno tkanino in mehkim oblazinjenjem se skriva še ogrodje, tisti del, o katerem ne razmišljamo veliko, a je bistveni del sedež­ne garniture. »Kakovostno ogrodje omogoča dolgo življenjsko dobo izdelka tudi ob večjih obremenitvah, kar je pri sedežni garnituri, ki je veliko v uporabi, zelo pomembno,« pojas­njuje Žakljeva. Večinoma so ogrodja lesena. Uporabljajo se masivni les, iverna ali vezana plošča v kombinaciji z masivnim lesom smreke ali bukve. Lahko pa je konstrukcija tudi kovinska. »Najbolj se kakovost ogrodja pokaže ob povečani obremenitvi. Življenjska doba nizkocenovnih sedežnih garnitur je lahko zelo kratka, ker imajo prešibko ogrodje. Če je ogrodje kakovostno, zdrži tudi več kot 20 let oziroma je tako rekoč neuničljivo,« iz izkušenj pove Luka Debevec.