Mineralna volna – preverjena toplotna izolacija

Mineralna volna – preverjena toplotna izolacija

Kamena in steklena volna sta še vedno med najbolj pogosto uporabljanimi toplotnoizolacijskimi materiali. V njun prid govorijo predvsem dolgoletna tradicija uporabe, dobre izolativne in druge mehanske ter fizikalne lastnosti, relativno preprosta vgradnja in široka dostopnost. Pripravili smo odgovore na deset najpomembnejših in tudi najpogostejših vprašanj, ki jih je dobro poznati, preden se odločimo za eno ali drugo.

Katera je bistvena razlika med kameno in stekleno volno?

Bistvena razlika med njima so osnovne surovine, iz katerih ju izdelujejo. Prav te in njim prilagojen postopek proizvodnje določajo njuno sestavo, videz, mehansko odpornost in s tem namene uporabe. Podobni pa sta po vrednosti toplotne prevodnosti in izolativnosti. Obe sta sestavljeni iz vlaken, med katerimi so zračni prostori, sta negorljivi in po dostopnih raziskavah zdravju neškodljivi. Osnovna surovina kamene volne sta kamnini bazalt in diabaz, stekleno volno pa izdelujejo iz kremenčevega peska in recikliranega stekla. Prva ima krajša, druga pa nekajkrat daljša in bolj prožna vlakna. Pri proizvodnji uporabljajo različna veziva, ki vplivajo na njuno barvo – kamena je sivozelena, steklena pa bela ali rjava –, predvsem pa na njuno trdnost. Kamena volna je zaradi krajših vlaken trdnejša in jo oblikujejo v plošče in lamele, steklena pa je mehkejša in bolj prožna, večinoma jo zvijajo v bale, lahko pa je tudi v ploščah.

Kakšen je postopek proizvodnje kamene volne?

Proces proizvodnje kamene volne se začne v kupolni peči, kjer med taljenjem pri temperaturi 1600 stopinj Celzija bazaltu in diabazu dodajajo koks. Talino potem razvlaknijo ter ji dodajo vezivo za trdnost in druge dodatke, kot so protiprašna in vodoodbojna emulzija in dodatki za biotopnost vlaken. V naslednjem koraku vlakna zbirajo na neskončnem traku in oblikujejo primarno plast kamene volne. Sledi le še dodatno utrjevanje, rezanje in oblikovanje v plošče različnih dimenzij.

Kakšen je postopek proizvodnje steklene volne?

Zmes kremenčevega peska in recikliranega stekla talijo v plinski ali električni peči in dobljeno talino vlivajo v rotorje. Potem oblikujejo vlakna in jih z utrjevanjem veziva združujejo. Do lani je večina proizvajalcev kot vezivo uporabljala fenol-formaldehidne smole, narejene na osnovi nafte, po novem pa so nekateri že uvedli do okolja prijaznejša veziva. Narejena so lahko iz hitro obnovljivih virov, ki volno obarvajo rjavo, nekateri pa uporabljajo veziva na vodni osnovi, zato je njihova steklena volna bele barve. Nova veziva vplivajo tudi na druge lastnosti, in sicer je volna mehkejša na otip, pri rezanju in med vgradnjo se sprosti bistveno manj prašnih delcev in nima neprijetnega vonja, navajata dva večja proizvajalca v Sloveniji.

Kako na toplotno prevodnost mineralnih voln vpliva gostota?

Gostota vlaken v obeh vrstah volne določa različne mehanske lastnosti in s tem namen vgradnje. Vpliva tudi na toplotno prevodnost materiala, požarno odpornost in zvočno izolativnost. Pri kameni volni večja gostota pomeni večjo mehansko in požarno odpornost. Za toplotno zaščito mehansko bolj obremenjenih delov stavbe, kot je fasada, je treba izbrati volno z večjo gostoto. Drugače pa gostota vpliva na toplotno prevodnost kamene volne. Ta je večja pri manjši gostoti (material je manj toplotnoizolativen), potem pa z večanjem gostote pada in pri določeni vrednosti spet začne rasti. Najboljše toplot­noizolativne učinke (toplotna prevodnost od 0,035 do 0,040 W/mK) ima pri gostoti od 50 do 80 kg/m³, potem pa se te zaradi rasti vrednosti toplotne prevodnosti začnejo slabšati. Za stekleno volno velja, da njena toplotna prevodnost z gostoto raste. Za različne namene vgradnje in potrebe po toplotni izolativnosti, ki je od 0,045 do 0,032 W/mK, jo izdelujejo z gostoto od 10 do 100 kg/m³.

Ali mineralna volna vpija vlago?

Med proizvodnjo dodajajo posebne emulzije, ki oblijejo oziroma prevlečejo vlakna in preprečujejo, da bi ta vpijala vodo. Težave z navlaženjem steklene ali kamene volne se pojavijo, ker vlaga ali voda lahko vdirata in se zadržujeta v zračnih prostorih med vlakni. Vlažna ali celo mokra volna postopoma izgublja toplotnoizolativne lastnosti, zato je treba poskrbeti, da je vgrajena tako, da vodna para lahko prehaja skoznjo. To dosežemo z izbiro enako paroprepustnih materialov fasadnega ali katerega drugega sistema. Ni pa primerna za izolacijo predelov, kjer se vlaga ali celo voda stalno pojavljata, na primer cokla ali v zemljo vkopanih zunanjih sten.

Ali je mineralna volna gorljiva?

Kamena in steklena volna sta negorljivi. Pri prvi je temperatura tališča vlaken nad 1000, pri drugi pa pri 550 stopinjah Celzija. Obe sta uvrščeni v najvišji razred negorljivosti A1. Predvsem kameno volno lahko vgrajujemo tam, kjer je zahtevana visoka požarna varnost.

Katere so bistvene lastnosti kamene volne za izolacijo fasad?

Kameno volno izdelujejo v različnih oblikah, dimenzijah in gostotah, zato je primerna za izolacijo vseh delov novogradenj in obstoječih stavb. Za izolacijo zunanjih sten se uporablja v obliki plošč in lamel. Postopek proizvod­nje, predvsem fasadnih plošč, je prilagojen zahtevam po vse večji debelini toplotne izolacije, zato imajo večjo razplastno trdnost. Prej so večjo debelino izolacije dosegli tako, da so se tanjše plošče vgrajevale v dveh plasteh, nove pa se vgrajujejo le v eni. Poleg tega so jim izboljšali toplotno prevodnost, kar pomeni, da lahko za enak učinek vgradimo nekaj centimetrov manj materiala. Tudi lamele izdelujejo v večjih debelinah, kar so dosegli z drugačno smerjo vlaken.

Katere so bistvene lastnosti steklene volne za izolacijo fasad?

Steklena volna je na voljo v zvitkih in ploščah in je prav tako primerna za izolacijo vseh delov novih in obstoječih stavb. Zaradi njene mehkejše sestave in manjše razplastne trdnosti jo je treba le drugače vgraditi. Največkrat jo uporabljamo za izolacijo votlih zunanjih sten montažnih ali skeletnih hiš, izoliramo pa lahko tudi zidan zunanji zid, le ustrezno konstrukcijo je treba narediti in volno na zid sidrati. Primerna je predvsem za izolacijo prezračevanih in obzidanih fasad.

Ali so vlakna mineralne volne zdravju škodljiva?

V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se pojavila vprašanja o škodljivosti mineralne volne, po nekaterih navedbah naj bi bila celo rakotvorna. Industrija se je odzvala na namigovanja in izvedla zelo obsežno raziskavo med 60.000 ameriškimi in evropskimi delavci, zaposlenimi v proizvodnji mineralne volne. Vzporedno so opravili vrsto poskusov na laboratorijskih živalih in jih izpostavili petstokrat večji količini mineralnih vlaken. Nič od navedenega ni potrdilo navedb o rakotvornosti. S študijami so dokazali, da so vlakna mineralne volne dokaj hitro biološko razgradljiva, kar pomeni, da se v relativno kratkem času raztopijo v telesnih tekočinah in izločijo iz telesa. Po navedbah proizvajalcev, ki jih dokazujejo s certifikatom o biotopnosti, imajo vlakna ustrezno razpolovno dobo. Ta določa, da se mora vlakno, ki je predrlo pljučno krilo, iz organizma izločiti v 40 dneh, vdihano vlakno pa v 10 dneh. Mineralna volna ustreza obema zahtevama, saj se, kakor še navajajo proizvajalci, v pljuča zadrto vlakno izloči v 28, vdihano pa prej kot v desetih dneh.

Kakšna zaščita je potrebna pri vgradnji in kako volno odstranimo?

Kljub neškodljivosti proizvajalci priporočajo, da pri delu z mineralno volno uporabljamo rokavice, zaščitna očala in masko. Majhni prašni delci dražijo kožo in sluznico, pojavita se lahko rdečica in srbenje, ki pa kmalu potem, ko nimamo več stika z materialom, izgineta. Zaščito še zlasti priporočajo, kadar iz sten odstranjujemo staro volno, ker se lahko praši bolj kot nova. Zavržemo jo lahko na gradbeno deponijo, v primernih vrečah jo lahko odložimo kar zraven gospodinjskih odpadkov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE