Izkušnje z montažnimi hišami sta že imela, gostiteljičini starši živijo v njej že skoraj 30 let. Kljub temu sta se sprva odločala med masivno zidano in montažno hišo. Razlog je bil predvsem finančni, saj sta menila, da bosta zaradi postopne in precej bolj dolgotrajne gradnje lahko finančna sredstva bolj razporedila. Prepričana sta bila, da je za montažno hišo treba imeti denar na kupu in jo plačati v enkratnem znesku. Tako sta na tri naslove gradbenih podjetij poslala povpraševanje s svojimi željami oziroma popisom del in prosila za predračune. Ni se izšlo, pravita. Niti do tega nista prišla, da bi od kogar koli dobila okvirni izračun stroškov. Razočaranje je bilo dovolj veliko, da pri drugih nista niti poskušala, temveč sta se odločila za montažno.

Narejena po njunih željah

Presenečena sta bila, ko sta po prejšnjih izkušnjah takoj doživela pripravljenost na sodelovanje, poleg tega sta se lahko s proizvajalcem dogovorila, da hišo plačujeta po fazah gradnje, kar je pomenilo v štirih delih, ki sta jih lahko razporedila na nekaj več kot leto dni, kolikor je trajala celotna gradnja od temeljev do vselitve. Pogoj za sodelovanje je bila velika prilagodljivost ponudnika, ki bo lahko načrtoval in postavil natančno takšno hišo, kot jo želita, sodobno, a kljub temu brez tipičnega pečata časa, pravi gostiteljica. Želela sta pritlično hišo z mansardo, velike bivalne prostore, ki so med seboj povezani in med katerimi ni nepotrebnih predelnih sten, za kar lastnica ugotavlja, da ni običajno za tipske hiše, in od bivalnih ločene servisne prostore. Tako je na severovzhodni strani nastal izstopajoč kubus, v katerem so uredili pomožne prostore, eno od kopalnic, kolesarnico in predvideli prostor za bojler in hranilnik toplote ter nekoč v prihodnje prezračevalno napravo. Drugi iz strehe izstopajoči kubus, ki so ga naredili v zgornjem nadstropju, za velikimi okni z izhodom na manjši balkon, je spalnica staršev.

Izbrala sta klasično steno v ponudbi proizvajalca, vendar ker sta želela energijsko varčnejšo hišo, sta na zunanje stene dodala še 14 centimetrov toplotne izolacije iz ekspandiranega polistirena. Posvetovala sta se o orientaciji oken in njihovi zasteklitvi. Hiša je pravilno orientirana na jug, na severu pa je le manjše podolgovato kuhinjsko okno in v mansardi tri strešna okna. Priznata, da sta se znašla pred dilemo, ali vgraditi dvo- ali trislojna okna, in po nasvetu ponudnika sta se odločila za dvoslojno zasteklitev. Pravita, da tako pozimi v notranjost prodre bistveno več toplote, ki pomaga pri ogrevanju, poleti pa toploto zunaj zadržujejo zunanja senčila. V dnevni sobi in jedilnici kljub visokim poletnim temperaturam nikoli ni prevroče, prav nasprotno, bivanje je zelo prijetno, pove gostiteljica. Družina je v novem domu že preživela poletje in zimo.

Vzdržni stroški s toplotno črpalko zrak/voda

Pozimi za ogrevanje skrbi zunanja toplotna črpalka zrak/voda v kombinaciji s talnim gretjem ter 300-litrskim hranilnikom toplote in 300-litrskim bojlerjem za toplo sanitarno vodo. Za zrak, ki je vir toplote za toplotno črpalko, so se odločili iz več razlogov, pravi gostitelj. Parcela bi bila komaj zadosti velika za zemeljski kolektor, poleg tega ju je zmotilo, da bi na tej površini lahko rasla le trava, odpovedati pa bi se morala drevesom in drugemu rastlinju, ki črpa preveč vode iz zemlje in zmanjšuje njeno zmogljivost prevajanja toplote. Podtalnice na parceli ni, tako da je bila edina možnost toplotna črpalka na zrak. Postavila sta jo na dvorišče za hišo, da sta lahko del servisnega prostora namenila drugim potrebam. Pravita, da je bila odločitev dobra, saj črpalka nemoteno deluje, in to celo pri zelo nizkih temperaturah, ki so bile značilne za prejšnjo zimo. Tudi pri minus 15 in 16 stopinj Celzija so se zjutraj zbudili pri 19 stopinjah v prostorih, pravi gostitelj in doda, da v prihodnje prav zaradi takšnih ekstremnih temperatur načrtujejo vgradnjo kamina v dnevni sobi. Pove še, da je moral črpalko le enkrat odtaliti, in sicer kar z vedrom vrele vode. Bali so se le, da bo delovanje črpalke preveč hrupno in bo motilo sosede, vendar je bila skrb odveč, saj je, kakor pravijo, skorajda ne slišijo. Mesečni račun za elektriko, pri čemer je poleg delovanja toplotne črpalke, ki ogreva tudi sanitarno vodo za štiričlansko družino, všteta še razsvetljava in vsi drugi gospodinjski električni porabniki, znaša približno 130 evrov. Koliko natančno od tega gre za ogrevanje približno 190 kvadratnih metrov velike hiše, nista nikoli računala. Prav tako nista naročila izračunov, koliko kilovatnih ur na kvadratni meter porabi hiša za ogrevanje na leto oziroma koliko litrska je. Pravita, da to ni bil njun cilj. Želela sta le udobno, po njuni meri narejeno hišo, v kateri bodo stroški vzdržni, pri tem pa sta ubrala srednjo pot med višino naložbe v hišo oziroma njene posamezne dele in učinkom, ki ga za to dobijo, pojasni lastnik.

Ko so načrtovali hišo, so jima predstavili tudi možnost prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za vgradnjo prezračevalne naprave se takrat nista odločila, ker je pomenila nepredviden strošek, pregovorili pa so ju, da sta po hiši razpeljala cevi za prezračevalni sistem, saj jih, kakor so verjetno imeli prav izvajalci strojnih inštalacij, pozneje, ko bo hiša končana in opremljena, nikoli ne bi. Tako je vse pripravljeno za prezračevanje, tudi vstop in izstop zraka na severni fasadi in vsi zračniki za vpih zraka v prostore in sesanje zraka iz njih. Kdaj bosta kupila še prezračevalno napravo, ne vesta, saj se jima zdi, da tudi brez nje v hiši bivajo zelo dobro in kakovostno, zračijo pa z odpiranjem oken.

Kakor vse lastnike, ki jih obiščemo, smo tudi njiju vprašali, kaj bi naredila drugače, če bi hišo gradila še enkrat. Kot iz topa izstrelita, da bi jo gradila na ključ, in ne več deloma v lastni režiji. Hišo so jima postavili do faze, ko je bila dokončana njena zunanjost, za vsa druga dela, kot so tlaki, stenske obloge, inštalacije ter milijon in eno drugo malenkost, ki jih je treba narediti pred vselitvijo, pa sta mojstre iskala sama. Namesto da bi za rokav vlekla le enega izvajalca oziroma odgovornega, sta se morala pogajati in usklajevati z različnimi. To zahteva precej časa in energije, končni obračun pa je celo pokazal, da nista prav nič privarčevala, še huje, celo nekaj dražje je bilo, pravita.

-----

OSEBNA IZKAZNICA HIŠE

• Tip gradnje in izvajalec: montažna hiša Jelovica
• Energijska varčnost: nizkoenergijska
• Ogrevana površina: približno 190 m²
• Toplotna izolacija zunanje stene: 14 cm kamene volne in 14 cm ekspandiranega polistirena
• Toplotna izolacija strehe nad mansardo: 22 cm mineralne volne in 6 cm dodatne toplotne izolacije
• Ogrevanje in sanitarna voda: toplotna črpalka zrak/voda ter 300-litrski hranilnik toplote in 300-litrski bojler
• Prezračevanje: pripravljen cevni sistem z zajemom zraka na fasadi
• Okna: lesena z dvoslojno zasteklitvijo

Delo in dom, 27. oktober 2010