Brunarice: Naravne, tople in žive

Toplo, zračno, svetlo, diši po lesu. Udobno in prijetno – takšno je življenje v brunarici. Drugačno kot v zidani hiši. Hitra in suha gradnja brez velike umazanije ter večmesečnega sušenja, ki omogoča takojšnjo vselitev. Trajnost kakovostnega lesa, protipotresna in požarna varnost ter malo vzdrževanja. To so najpomembnejši razlogi, da brunarice niso več le manjše počitniške hiške in značilnost hribovskih vasi. Vse pogosteje so stanovanjske hiše na podeželju, najdemo pa jih tudi v urbanih naseljih. Obiskali smo zakonska para, ki živita v brunarici, in se z njima pogovorili o njunih izkušnjah.

Les je prevladujoči material, iz katerega so narejene brunarice. Lesena je osnovna konstrukcija, ki jo tvorijo bruna in nosilni stebri. Običajno je lesena tudi notranjost, torej vsi podi in notranje stene ter stavbno pohištvo. Sistemi gradnje brunaric in sestava zunanjih ter notranjih sten pa so različni. Stene so lahko masivne, le iz debelejših brun, lahko pa so večplastne, tako da so tanjšim brunom dodane še toplotna izolacija in zaključne stenske obloge. Tudi vrsta lesa je lahko različna. Primerni so polarni bor, visokogorska smreka in jelka, slovenski izdelovalci uporabljajo domačo smrekovino.

Čista, suha in hitra gradnja

Ne glede na to, iz katere vrste lesa in kako je narejena, je prvi odgovor lastnikov na vprašanje, zakaj so se odločili za brunarico, enak. Življenje v takšni hiši je toplo in prijetno, nikoli več ne bi živeli v zidani hiši, navdušeno pravita oba zakonska para. Enega smo obiskali v Polju pri Ljubljani, kjer je v povsem urbanem naselju postavil masivno brunarico. Drugi zakonski par pa je brunarico iz tanjših brun in z dodano toplotno izolacijo, zgrajeno torej po drugačnem sistemu, postavil v vaškem okolju v Žirovšah pri Blagovici.

Kot zelo pomembno prednost omenijo še čisto in hitro gradnjo ter zelo oseben pristop ponudnikov, ki gradnjo spremljajo in nadzorujejo od prve zasnove do vselitve. Preden brunarico postavijo, morajo naročniki pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, na parceli pa pripraviti temeljno ploščo in urediti komunalne priključke. Za vsa druga dela poskrbijo proizvajalci s svojimi usposobljenimi mojstri, še povejo sogovorniki. Tak način gradnje zagotavlja hitro vselitev. Brunarica je postavljena v nekaj dneh, popolnoma končana pa v treh do štirih mesecih. Največ časa tako investitor še vedno porabi za pridobitev gradbene dokumentacije. Pri tem pa velja opozoriti, da je treba najprej izbrati proizvajalca in tip hiše, saj se le na podlagi tega lahko izdela projektna dokumentacija. Hišo so naročili, preden so bili pripravljeni vsi papirji, običajno pa jo v tovarni dokončajo prej, kot je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vendar je treba nanj počakati, saj izvajalci hiše pred tem ne bodo postavili, smo izvedeli od sogovornikov.

Les diha, zrak nikoli ni suh

Zanimivo je, da so oboji gostitelji prej živeli v zidanih hišah. Odkar stanujejo v lesenih, ugotavljajo, da je kakovost bivanja veliko boljša. Nataša iz Žirovš pravi, da se ji po skoraj letu dni, odkar sta se z Alešem vselila, še vedno zdi, kot da bi vsak dan znova prišla na počitnice. Prostori so zračni in topli. Ker les ves čas diha, pogosto prezračevanje ni potrebno, hkrati pa je kakovost zraka boljša. Miloš s Polja pri Ljubljani celo pove, da les zelo učinkovito veže tudi različne vonjave, ki se po hiši širijo zaradi kuhanja. Med prednostmi poudarijo še, da pozimi hišo zelo hitro ogrejejo, zrak pa nikoli ni suh. Aleš pravi, da je toplo v dobrih desetih minutah. Res pa je, da se tudi zelo hitro ohladi, ker les slabše akumulira toploto. Poleti nimajo težav s pregrevanjem. Če so okna čez dan zaprta, je notranja temperatura približno 10 stopinj Celzija nižja od zunanje, razloži Aleš. To potrdita tudi zakonca iz Ljubljane, ki dodata, da je zelo pomembno, da je hiša iz povsem naravnih materialov, brez kakršnih koli škodljivih, sintetičnih primesi in premazov.

Brunarica iz polarnega bora v mestnem okolju

Zakonski par iz Polja pri Ljubljani se je odločil za masivno leseno hišo iz 18,5 centimetra debelih brun polarnega bora, ki so jo izdelali v finskem podjetju Honka. Pri odločitvi, kakšno hišo izbrati, je bilo zelo pomembno, kakšen odnos do lesa ima proizvajalec, razlaga gospod Miloš, ki je o brunarici sanjal več kot tri desetletja, pa je pred dvema letoma kljub temu razmišljal tudi o montažni hiši. Potem ko je pregledal vso ponudbo, je prevladal masivni les ter zaupanje v izkušenega finskega proizvajalca, razloži svojo odločitev in doda, da je zelo pomembno, da drevo raste v težkih vremenskih razmerah, da je les posekan ob pravem času, potem pa dovolj in pravilno sušen. Le tako je lahko zagotovljeno, da bo njegova kakovost dobra in dolgotrajna, ne da bi potreboval kakršno koli zaščito.

Ob času sekan in dobro sušen les

Finske brunarice so narejene iz polarnega bora, ki je zelo gost in trd les z visoko vsebnostjo smol, so razložili v podjetju Franconi, ki te brunarice prodaja pri nas. Posekan les nekaj časa leži zunaj, da izgubi prožnost. Ko njegova vlažnost pade na 35 odstotkov, ga razrežejo in naredijo konstrukcijo za hišo. Po meri izdelane dele potem zapakirajo, medtem se vlažnost zmanjša na 25 odstotkov. Ko je hiša postavljena, je vlažnost
15-odstotna, kar pomeni, da je les suh.

Dodatne zaščite ne potrebuje, vendar se večina naročnikov odloči, da bruna na zunanji strani zaščitijo z lazurnimi premazi na vodni osnovi, ki zagotavljajo zaščito pred ultravijoličnimi žarki. S tem dosežejo, da les z leti ne dobi značilne sive patine. Lahko pa se odločijo tudi za premaze s pigmenti, ki les obarvajo, pravijo v Franconiju in pojasnijo, da je treba najbolj kakovostne premaze, ki so pripravljeni prav za polarni bor, obnavljati na približno osem do deset let, če pa se odločimo za močnejše, ki strukturo lesa bolj prekrijejo, je obnova potrebna po približno 25 letih.

Pravilno sušen in pripravljen les zagotavlja tudi protipožarno varnost. Ta je trikrat večja od spodnje dovoljene meje, saj je vnetljivost brun šele pri temperaturi 1000 stopinj Celzija. Poleg tega se pri gorenju zaradi visoke vsebnosti smol na površini tvori nekakšna zaščitna plast, ki preprečuje gorenje oziroma bruno lahko zgori le centimeter v globino, so še povedali ter dodali, da je protipotresna varnost zagotovljena s konstrukcijskimi elementi in vezavo brun.

Vsaka je narejena po naročilu

Gostitelja sta izbrala tipsko, nekaj več kot 150 kvadratnih metrov veliko hišo s pritličjem in mansardo, imela pa sta možnost, da sta spremenila tloris prostorov in ga prilagodila svojim potrebam. Pravita, da pri tem ni posebnih omejitev, le statično mora biti izvedljivo. Iz Finske so pripeljali vse lesene dele hiše, z okni, notranjimi stopnicami, vrati ter talnimi oblogami vred. Ogrevanje, električno in vodovodno napeljavo so izvedli mojstri, ki sta jih sama našla, prav tako sta sama izbrala strešnike in poskrbela za izvedbo strehe. Poleg tega je bilo treba sezidati dimnik in kamin, ki stoji na prehodu iz kuhinje v dnevno sobo.

V Franconiju pravijo, da bi vse našteto lahko izvedli tudi pri njih, vendar je izbira obsega del in nekaterih materialov vedno naročnikova. Povedo le, da morajo biti električne, vodovodne in ogrevalne napeljave natančno predvidene pred izdelavo hiše v tovarni. Tam po narejenih načrtih pripravijo kanale v brunih, po katerih bodo napeljave potekale. Te se pri montaži sicer lahko nekoliko spremenijo oziroma prilagodijo, večji posegi pa niso mogoči.

Vse stene so iz brun

V hiši so vse stene iz brun, tudi notranje predelne. Razen v kuhinji med kuhinjskimi elementi in v kopalnici tako na stenah ni notranjih oblog. Posamezno bruno je sestavljeno iz šestih manjših, ki so med seboj lepljena in na zunanjih straneh ravno rezana. Lahko pa bi se odločili tudi za okrogla. Debeline so različne, pri ravno rezanih od 184 do 204 milimetre ter pri okroglih od 210 do 260 milimetrov.

Tako masivna lesena konstrukcija ni dodatno toplotno izolirana, zagotavlja pa evropskim predpisom ustrezno energijsko varčnost, pravijo v Franconiju. Temu primerna je tudi izolativnost stavbnega pohištva z dvo- ali trislojno zasteklitvijo in toplotno prehodnostjo od 0,9 do 1,1 W/m²K. Toplotno izolirana so le tla proti betonski plošči in ostrešje. Če je na tleh narejen estrih, vgradijo osem centimetrov ekstrudiranega polistirena, pri plavajočem podu pa 20 centimetrov mineralne ali lesne volne. Na ostrešju je 22 centimetrov toplotne izolacije, za zvočno zaščito med nadstropji pa 10 centimetrov.

Hiša ne potrebuje prisilnega prezračevanja, saj je izmenjava zraka skozi les zadostna. Prav tako je ne glede na zunanjo stalna zračna vlažnost, in sicer od 50- do 60-odstotna. Gostitelja povesta, da za zdaj kurita le na drva v kaminu. Ker je nad dnevno sobo v zgornjem nadstropju galerija, se toplota lahko neovirano širi navzgor. V kopalnicah sta namestila električne radiatorje, v spodnjem nadstropju pa je talno gretje. Zaradi tega sta tla tu obložila s keramičnimi ploščicami, medtem ko je v zgornjem nadstropju na tleh ladijski pod iz polarnega bora.

Pomisleki so bili odveč

Čeprav sta gostitelja zelo zadovoljna z bivanjem v brunarici, ju kljub temu vprašamo, ali sta imela pred končno odločitvijo kakšne pomisleke oziroma ali se je po letu in pol, odkar živita v leseni hiši, pokazala kakšna pomanjkljivost. Miloš prizna, da je imel nekaj pomislekov. Predvsem ga je zanimalo, ali bo hiša dovolj topla pozimi, glede na to, da stene niso dodatno izolirane, ter kako bodo izvedeni detajli, ki bi lahko pomenili toplotne mostove in veliko toplotnih izgub. Skrbelo ga je tudi, da bo zvočna zaščita preslaba. Prav tako je ponudnika vprašal, ali je polarni bor primeren za tukajšnje vremenske razmere. Za zdaj pomanjkljivosti ni. Omeni le, da les občasno poka, ker se razteza in krči, škripajo tudi tla, vendar je to za leseno hišo povsem normalno, les pač dela tudi potem, ko je vgrajen.

Brunarica iz smreke v vaškem okolju

Nataša in Aleš sta si novo domovanje zgradila na vasi in nekoliko odmaknjeno od sosedov v Žirovšah pri Blagovici. Brunarico iz slovenske smreke so jima izdelali v podjetju Smreka iz Gornjega Grada. O tem, kakšno vrsto hiše želita, se sploh nista spraševala, saj sta ves čas vedela, da je edina mogoča izbira lesa. Pri izbiri proizvajalca je prevladal osebni pristop, pravita, in možnost prilagajanja tlorisa njunim željam in potrebam. Tudi onadva sta se odločila za tipsko hišo, pri kateri sta ohranila osnovo, spremenila pa notranjo razporeditev prostorov. V spodnjem nadstropju sta želela velik odprt prostor, v katerem so kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Odstranili so nekaj predelnih sten, njihovo nosilnost pa nadomestili s podpornimi stebri. Dnevnemu prostoru sta dodala še zimski vrt z velikimi steklenimi površinami in povečala že tako svetel in zračen prostor.

Izvedba na ključ

Pri gradnji ju je preganjal čas, zato sta se odločila za izvedbo na ključ, kar pomeni, da so za vse poskrbeli v omenjenem podjetju. Sama sta izbrala le strešno kritino in poiskala mojstra, ki je sezidal kamin. Nataša se spominja, kako dober je bil občutek, ko sta opazovala, kako je hiša rasla iz dneva v dan. Že po nekaj dneh, ko je bila postavljena osnovna konstrukcija z ostrešjem, sta si lahko natančno predstavljala, kakšna bo. Gradnja se je začela konec septembra, vselila pa sta se 1. decembra. To pri nobeni drugi vrsti gradnje ne bi bilo mogoče, sta prepričana.

Največ časa in živcev je zahtevala papirna vojna na upravni enoti. Komaj jima je uspelo pravočasno zbrati vsa potrebna dovoljenja, preden so na parcelo pripeljali prvi material. Nataša razloži, da je treba najprej narediti idejno zasnovo. To pripravijo v podjetju, ki bo hišo izdelalo. Na podlagi tega projektant izdela natančnejši načrt z vsemi strojnimi inštalacijami. Med čakanjem na gradbeno dovoljenje v proizvodnji je nastajajo elementi hiše.

Tanjša bruna s toplotno izolacijo

Zunanje stene brunarice so iz devet centimetrov debelih brun, vezanih v križno vez, ki predstavljajo osnovno konstrukcijo, so povedali v podjetju Smreka. Bruna so iz smrekovega lesa, ki vsebuje od 14 do 16 odstotkov vlage. Na notranji strani sledita paroprepustna folija oziroma vetrna zapora ter toplotna izolacija. Gostitelja sta se na priporočilo strokovnjakov v podjetju odločila za osem centimetrov debelo plast mineralne volne, ki naj bi zadostovala za energijsko dovolj varčno porabo v vremenskih razmerah, ki jim bo hiša izpostavljena. Debelina in vrsta izolacije sta odvisni od dogovora z investitorjem, ki se lahko odloči tudi za lesna vlakna, celulozo ali kakšno drugo vrsto izolacije, pravijo v podjetju. Prav tako so na izbiro 10 ali 11,5 centimetra debela bruna.

Čez toplotno izolacijo je položena še paroneprepustna folija, za njo pa kanal za razvod vseh napeljav ter zaključna stenska obloga. Večina sten je obitih s smrekovim opažem, v kopalnici in kuhinji ter okrog kamina pa so mavčnokartonske plošče in čez keramične ploščice. Tla proti betonski plošči so izolirana s približno desetimi, ostrešje pa z 18 do 26 centimetri toplotne izolacije, odvisno od naročnika. Leseno stavbno pohištvo z dvoslojno zasteklitvijo ima toplotno prehodnost 1,1 W/m²K. V tako izolirani 150 kvadratnih metrov veliki hiši sta lansko zimo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode porabila tisoč litrov kurilnega olja. Povesta še, da sta se odločila tudi za klimatsko napravo z notranjo enoto v velikem dnevnem prostoru, vendar sta jo poleti vključila le redko, kljub temu da na steklih zimskega vrta nimajo nikakršnega senčenja.

Le nujno potrebna zaščita

Konstrukcijski smrekov les pred začetkom montaže globinsko impregnirajo, pozneje pa proizvajalec priporoča še zaščito vseh zunanjih delov. Z dvakratnim nanosom lazurnega premaza na vodni osnovi se zagotovi zaščita pred vremenskimi vplivi in ultravijoličnimi žarki. Les v notranjosti se prav tako lahko zaščiti z lazurnimi premazi, lahko pa se odločimo za voskanje in premaze z naravnimi olji, pravijo v podjetju Smreka. Nataša in Aleš sta želela čim bolj naravno okolje, zato so tudi tla vsa lesena, izbrala sta smrekov ladijski pod, na stropovih pa je smrekov opaž. Vse sta zaščitila le z brezbarvnim lazurnim premazom na vodni osnovi in tako ohranila čim bolj naravno barvo ter vidno strukturo lesa.

Navdušeno povesta, da življenje v brunarici ni le prijetno, toplo in udobno, temveč tudi zanimivo. Les se namreč odziva na vremenske razmere oziroma spremembe temperature. Tako v hiši ves čas poka in škripa. Zanimivo je tudi, da so se lansko zimo med deskami opaža pojavile špranje, ker se je zaradi ogrevanja les izsušil. Spomladi so se potem zožile in pozneje popolnoma izginile. Pravita, da je hiša glasna, vendar ju to sploh ne moti, tako vsaj vesta, da živita v naravnem, tako rekoč živem okolju.

Cene

Natančno ceno kvadratnega metra brunarice je težko opredeliti, saj je odvisna od vrste dejavnikov in konkretne izvedbe. Predvsem pa je odvisno, za kolikšen obseg dela in materialov se odloči naročnik. Pri Smreki lahko izbira med tremi osnovnimi možnostmi. Za kvadratni meter osnovne izvedbe, kar pomeni s stavbnim pohištvom zaprto konstrukcijo in ostrešje, je treba odšteti 350 in več evrov. Če se odločimo za standardno izvedbo z vsemi notranjimi oblogami iz lesa ali mavčnokartonskih plošč, notranjimi stopnicami in sobnimi vrati, je cena kvadratnega metra od 550 evrov naprej. Kvadratni meter hiše na ključ, kar pomeni, da so izvedene tudi vse strojne in druge inštalacije in da je hiša vseljiva, pa stane najmanj 850 evrov.

Podobno velja pri Honki, pri kateri lahko naročniki izbirajo med osnovno in izvedbo na ključ. Pri prvi so dokončani vsi leseni deli, manjkajo le inštalacije in strešna kritina. Cena do te faze narejenega kvadratnega metra je približno 750 evrov. Za ceno 950 evrov na kvadratni meter pa dobijo tudi streho in napeljave, poleg tega jim vgradijo savno.

Delo in dom, 28. november 2007

KOMENTARJI

milan
26. 8. 2013 12:51

tudi sam se zanimam za hišo brunarico, lega je pod pohorjem to pišem zaradi izbire lesa, ker je komentar že star me zanima cena sedaj, hiša naj bi izgledala kot je na sliki do IV faze, brez temeljev ker bi stala na betonski plošči in bi bila podkletena. hvala za odgovor. milan

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE