Vila eKoseze, v kateri bo šest stanovanj, je odgovor investitorja na razmere na nepremičninskem trgu. Te namreč zahtevajo, da mora ponuditi nekaj novega, drugačnega, če želi zgrajeno tudi prodati. In objekt, ki stoji v neposredni bližini koseške tržnice, je vsekakor nekaj novega na slovenskem nepremičninskem trgu, saj gre za prvo pasivno leseno večstanovanjsko stavbo pri nas. Sodobna arhitektura, večinoma ekološki materiali s poudarkom na lesu, izjemna energijska učinkovitost, zagotovljena iz obnovljivega vira (stroški ogrevanja in hlajenja za 80 kvadrat­nih metrov veliko stanovanje naj na letni ravni ne bi presegali 100 evrov), prezračevalni sistem v vseh stanovanjih, sistem pametnih napeljav so le nekatere prednosti, pravi Aleš Ajlec iz podjetja Ekoseze, ki je investitor. Investitor in glavni izvajalec, podjetje Arhimont, sta pred gradnjo naročila zvočno analizo, ki zagotavlja ustrezno zvočno zaščito etažnih plošč, sten med stanovanji in zunanjih sten. V okviru pametnih napeljav bodo zunanja senčila priključili na vremensko postajo, ki bo skrbela za samodejno senčenje objekta in s tem preprečevala pregrevanje. Zanimivo je namreč to, da je tako izoliran objekt teže pohlajevati kot segrevati.

Kot vsak pasivni objekt bo tudi ta grajen zrakotesno. Investitor in glavni izvajalec sta se odločila, da bosta stopnišče in dvigalni jašek izvzela iz zrakotesnega ovoja, zato so ta del objekta betonirali, tako da leseni del zdaj praktično objema betonski jašek. Da bi preprečili prenos vibracij z betona na leseni del, so poskrbeli za ustrezno izvedbo dilatacijskih stikov. Zaradi takšne izvedbe je nastala krajša zamuda pri projektiranju, vendar bo objekt vseeno v celoti končan in pripravljen za prodajo konec januarja prihodnje leto. Od izkopa gradbene jame do vselitve prvih stanovalcev bo torej minilo dobrih osem mesecev.

V leseni konstrukciji 150 ton CO2

Podzemni del večstanovanjske stavbe je zidan, nadzemni del, ki obsega tri etaže, pa je, z izjemo stopnišča in jaška za dvigalo, zgrajen po sistemu skeletne gradnje. Celot­na konstrukcija je iz masivnega lepljenega smrekovega lesa, ki so ga zgolj za osnovno konstrukcijo porabili približno sto kubičnih metrov, k čemur je treba med drugim prišteti še približno deset kubičnih metrov lesa za inštalacijske ravnine. Če torej upoštevamo, da bo v objekt vgrajenih 120 kubičnih metrov lesa, hitro izračunamo, da bo v njem uskladiščenih več kot 150 ton ogljikovega dioksida (v kubičnem metru lesa ga je približno 1,25 tone).

Če bi namesto lesa uporabili beton ali opeko, teh 150 ton okolju ne bi prihranili, nas­protno, sprostilo bi se še dodatnih 300 ton ogljikovega dioksida. Če prištejemo še učinke prihranjene energije zaradi pasivne gradnje, naravne materiale ter uporabo obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, pa ugotovimo, da gre za izjemno ekološki objekt, pravi Aleš Ajlec in doda, da bi lahko emisije ogljikovega dioksida v Evropi takoj zmanjšali za 20 odstotkov, če bi vsi gradili na tak način.

Pod streho v 19 delovnih dneh

Tri etaže so pod streho spravili v 19 delovnih dneh, danes se predvidoma začne vgradnja oken, čez dva tedna naj bi bila končana tudi fasada skupaj z zaključnim slojem. Zunanje stene so na gradbišče pripeljali že zaprte, torej z vgrajenimi 16 centimetri toplotne izolacije iz kamene volne, notranje stene, etažne plošče in strešno konstrukcijo pa v elementih brez izolacije.

Nosilna konstrukcija objekta je izdelana z uporabo računalniško vodene tehnologije CNC. Gradnja zelo natančna, kar potrjuje podatek, da je odstopanje na najdaljši diagonali objekta (sever–jug), ki po načrtih meri 18,5 metra, 2,5 milimetra. Takšna natančnost po besedah Boštjana Čamernika, direktorja podjetja Arhimont, bistveno olajša nekatere faze gradnje, kot so polaganje keramike in parketov, izvedbo napeljav, vgradnjo stavbnega pohištva ...

Ker za objekt velja še stari pravilnik o zvočni zaščiti stavb, kar pomeni, da po dokončanju del v njem ni obvezno opravljati meritev zvočne izolativnosti, je investitor v fazi priprave projektne dokumentacije dal preveriti ustreznost zasnove. Meritve bi sicer lahko na njegovo željo opravili po končani grad­nji, vendar bi morebitni sanacijski ukrepi pomenili dodatno delo in stroške, pravi Ajlec. Po priporočilih Mihaela Ramšaka, vodje laboratorija za akustiko na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, ki je preverjal zasnovo konstrukcije, so tako prilagodili zasnovo notranjih sten med stanovanji – dodali so jim kovinsko podkonstrukcijo, ki je od lesene konstrukcije odmaknjena za tri milimetre, v njej pa je šest centimetrov toplotne izolacije, ki hkrati zagotavlja tudi zvočno izolativnost. Preden bodo steno zaprli z dvojno mavčnokartonsko oblogo, bodo na podkonstrukcijo nanesli posebno peno, kar bo preprečevalo prenos vibracij po leseni konstrukciji. Dodatno zvočno zaščito zagotavljajo inštalacijske ravnine na vseh stenah med stanovanji, predvsem pa izvedba dilatacijskih stikov med betonskim in lesenim delom objekta.

Obnovljivi viri za ogrevanje in hlajenje

Ko bo objekt pod streho in zaprt s stavbnim pohištvom, ga bodo zatesnili in opravili test zrakotesnosti za vsa stanovanja skupaj. Vgradili bodo ločene prezračevalne sisteme z vračanjem energije odpadnega zraka, saj bi bilo pri skupnem sistemu težko zagotavljati objektivno odčitavanje stroškov po stanovanjih, pravi Ajlec. Izračunana raba energije po metodi PHPP, ki je tudi del postopka za pridobitev certifikata za pasivno gradnjo, je sicer 14,9 kWh na kvadratni meter stanovanjske površine. Vse potrebe po ogrevanju, hlajenju in topli sanitarni vodi bo pokrivala reverzibilna toplotna črpalka zrak/voda. Projektant strojnih inštalacij Gregor Tavčar pravi, da je projektirana za monovalentno delovanje, da lahko torej brez dodatnih virov pokrije vse prej omenjene potrebe. V vseh prostorih bo talno gretje, ki bo namenjeno tako ogrevanju kot hlajenju. Za hlajenje bo sicer v vsakem stanovanju vse pripravljeno tudi za split sistem, s katerim ga bo mogoče dodatno hladiti neodvisno od toplotne črpalke, predvsem poleti in v prehodnih obdobjih, pravi Tavčar, ki pa je hkrati prepričan, da bo talno hlajenje zadoščalo.

Vedno dovolj tople vode

Za ogrevanje sanitarne vode sta predvidena dva 750-litrska bojlerja, kar je več kot dovolj za povprečno porabo. Šest stanovanj s po štirimi stanovalci krat 50 litrov vode na osebo pomeni 1200 litrov vode, kar zadostuje tudi, če bi v vseh stanovanjih hkrati potrebovali večje količine tople vode. Poleg tega je od toplotne črpalke do vsakega stanovanja izveden cirkulacijski vod, tako da je topla voda na voljo takoj.

Toplotna črpalka je visokotemperaturna in omogoča segrevanje vode do 65 stopinj Celzija. Toplotne potrebe objekta so izračunane na približno 16 kW pri projektni temperaturi minus 13 stopinj Celzija, medtem ko zmore sama toplotna črpalka po zagotovilu pro­izvajalca pri zunanji temperaturi –20 stopinj Celzija še 18 kW grelne moči. Toplotna črpalka prednostno greje vodo na višjo temperaturo v bojlerjih, ko pa je ta segreta, črpalka preklopi nazaj na talno ogrevanje in na nižji temperaturni režim. Z vremensko vodenim ogrevanjem črpalka sama izračunava najvišjo potrebno temperaturo ogrevalne vode glede na izgube objekta.

Ogrevanje in prezračevanje z rekuperacijo ne bosta povezana v sistem pametnih napeljav, saj za to preprosto ni potrebe, pravi Ajlec, Zadostuje že nastavitev termostata v posamez­nem stanovanju. Bodo pa poskrbeli, da bo vse pripravljeno za morebitno nadgradnjo po želji lastnikov.