Energijska prenova: Varna naložba z zajamčenim donosom

Energijska prenova: Varna naložba z zajamčenim donosom

»Sredstva, namenjena za ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, so varna naložba z zajamčenim donosom,« je prepričan predsednik Gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij Darko Bevk. Slovenci smo po njegovih besedah prepoznali energijsko prenovo stavb kot naložbo, ki prinaša lep donos oziroma tudi do 70-odstotne prihranke. Seveda pa je višina prihrankov odvisna od stanja pred obnovo in izvedenimi ukrepi.

Kako ozaveščeni smo Slovenci glede energijske prenove družinskih hiš in večstanovanjskih stavb?

Stopnja ozaveščenosti raste, kar je spodbud­no. Res pa je, da se velik del energijske prenove pri nas izvede s podporo države oziroma z nepovratnimi sredstvi in krediti Eko sklada, ki pa ima, žal, omejene vire. V obdobju, ko gradimo in spodbujamo raven ozaveščenosti, je to moteče.

Po drugi strani primeri dobre prakse pozitivno vplivajo na odločitve lastnikov družinskih in večstanovanjskih stavb.

V kolikšnem času se povrne naložba v toplotno izolacijo?

Naložba v toplotnoizolativni ovoj se povrne v šestih do osmih letih, če upoštevamo celotno izdelavo fasade, oziroma v dveh do štirih letih, če govorimo le o toplotni izolaciji. Pri obnovi fasade ali strehe se namreč vedno srečamo z dodatnimi nujnimi popravili ...

Za katere materiale se investitorji najpogosteje odločajo? Kaj jih vodi pri izbiri?

Najpogostejša izbira so fasadni sistemi z izolacijo iz kamene volne ter z izolacijo iz ekspandiranega polistirena (EPS). Investitorji se običajno odločajo na podlagi lastnosti materiala, kot so toplotna izolativnost, požarna varnost in cena. Zlasti etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah pa bi morali upoštevati požarno zakonodajo, saj je za nekatere tipe visokih stavb in za stavbe s posebnimi uporabniki obvezna uporaba kamene volne, ki je negorljiv material. Sicer pa v Sloveniji prevladujejo kontaktne tankoslojne fasade, medtem ko so prezračevane značilne zlasti za poslovne ali trgovske objekte.

Lahko naštejete najpomembnejše novosti pri toplotnoizolativnih sistemih v zadnjih nekaj letih?

Kakovost tako toplotnoizolacijskih materialov kot fasadnih sistemov se je v zadnjih letih izboljšala. Pri izolacijskih materialih se nižajo faktorji toplotne prevodnosti, kar pomeni, da z manjšo debelino izolacije dosežemo enak učinek, boljše so tudi druge tehnične lastnosti. Prav tako opažamo napredek pri kakovosti izvedbe, za kar gre zasluga tudi našemu združenju, saj skrbimo za izobraževanje izvajalcev. Kakovost izvedbe v kombinaciji z dobrimi materiali pa je jamstvo za dejanske prihranke na ovoju stavbe.

V začetku leta ste na združenju predstavili rezultate analize o tem, koliko stavb je treba energijsko prenoviti: 80 odstotkov stanovanjskih stavb, od tega je četrtina večstanovanjskih, na katerih še ni bil izveden noben ukrep za povečanje energijske učinkovitosti, 14 milijonov kvadratnih metrov fasadnih površin, ki bi jih bilo treba toplotno izolirati – to so velike številke. So se že kaj spremenile?

Teh 14 milijonov kvadratnih metrov velja zgolj za večstanovanjske stavbe, tukaj pa je še približno 40 milijonov kvadratnih metrov fasadnih površin na družinskih hišah, ki so prav tako energijsko potratne. Člani združenja v zadnjih letih ugotavljamo minimalno rast prodaje v segmentu prenove, po drugi strani pa vidimo katastrofalno stanje pri novogradnjah. Gradnja novih objektov je zamrla, po obsegu je na ravni let 2000 in 2001. Napovedi, ki jih lahko razberemo iz na novo izdanih gradbenih dovoljenj, so zelo slabe; v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila načrtovana površina stavb za 25,2 odstotka manjša kot lani.

Po naših ocenah prenove trenutno predstav­ljajo od 60 do 70 odstotkov trga fasadnih izolacij oziroma sistemov. Seveda upamo, da se bodo tudi novogradnje v prihodnjem obdobju vrnile na višjo raven. Glede na stanje stavbnega fonda pa nam tudi potenciala za energijsko prenovo še nekaj časa ne bi smelo zmanjkati.

Koliko stavb bi morali obnoviti na leto, da bi izpolnili zaveze, ki jih je Slovenija sprejela kot članica Unije?

Analiza je pokazala, da približno 80 odstotkov zgradb nima primerno izolirane fasade. Zdaj na leto obnovimo približno 2 do 2,25 odstotka tega fonda. Če bomo nadaljevali s tem tempom, bo obnova trajala 40 let, kar pa je absolutno predolgo, da bi izpolnili zastavljene cilje. Da bi z ukrepi učinkovite rabe energije do leta 2020 dosegli 20-odstotno zmanjšanje rabe energije, bi morali aktivnosti intenzivirati za najmanj 3,7-krat. Najcenejša energija je privarčevana energija, manjša raba energije pa pomeni manjši izpust toplogrednih plinov. Tako bi lahko zmanjšali kazni zaradi prekoračenega izpusta toplogrednih plinov, zmanjšali bi tudi odvisnost od tujih energetskih virov. Ta tema je zaradi trenutne ukrajinske krize še kako pereča.

Kje se najbolj zatika in zakaj?

Ko govorimo o energijski prenovi stanovanjskih stavb, lahko rečemo, da smo Slovenci postali »subvencijski odvisniki«. Ko subvencij zmanjka, se aktivnosti zmanjšajo. Pri večstanovanjskih stavbah se srečujemo s problematiko financiranja prenov; ena večjih težav je pridobitev 100-odstotnega soglasja za najem kredita, na primer. Kredit bi lahko odplačevali s prihodnjimi vplačili v rezervni sklad oziroma z doseženimi prihranki zaradi manjše rabe energije.

Ko gre za javne stavbe, pa se je država zavezala, da bo vsako leto prenovila tri odstotke stavb, ki jih ima v lasti. Pri tem bi opozoril na pomen konstantnosti kohezijskih razpisov za energijske prenove in realno nevarnost, da bomo v prihodnjem letu ostali brez novih razpisov za takšno sanacijo javnih stavb, če država ne bo pospešila aktivnosti za črpanje razpoložljivih evropskih sredstev za ta namen iz nove perspektive 2014–2020. To bi lahko ogrozilo izpolnjevanje zaveze in občutno negativno vplivalo na BDP. Slovenija je sicer s pomočjo Evrope in kohezijskih sredstev v zad­njih letih obnovila kar lepo število objektov. Najprej so bili na vrsti bolnišnice, domovi za starejše, dijaški domovi, obnova je vključevala tudi sisteme ogrevanja, hlajenja, razsvetljave. Sledila je obnova stavb v občinski lasti, kjer je bil pri zadnjem razpisu poudarek predvsem na ovoju stavbe. Tako smo posodobili večje število objektov. Tovrstna obnova je delovno bolj intenzivna, uporablja se več lokalno izdelanih gradbenih materialov, ko gre za ogrevanje in hlajenje teh objektov, pa se odpirajo možnosti energetskega pogodbeništva v obliki javno-zasebnih partnerstev.

Kaj menite o dejavnosti Eko sklada?

Eko sklad je zelo pomemben za področje energijske učinkovitosti in varčne rabe energije. Lahko rečemo, da je izjemno pripomogel tako pri ozaveščanju ljudi na tem področju kot aktiviranju dejanskih naložb – tako s subvencijami kot krediti. Z razpisnimi pogoji pa je vseskozi dvigoval kakovost gradnje, vgrajenih materialov in naprav ter tako dvignil gradbeništvo in izvedbo znotraj njega na višjo raven.

Kako bi lahko pospešili prenovo družinskih hiš, večstanovanjskih in javnih stavb?

Pomembno je, da se Eko skladu tudi v prihodnje zagotovijo sredstva, po možnosti še v večjem obsegu. Subvencija v višini milijona evrov pomeni vzvod za izvedbo naložb v trajnostne dobrine v višini pet do šest milijonov evrov. Ob davčni stopnji najmanj 9,5 odstotka to prinaša v državni proračun najmanj pol milijona evrov davčnih prihodkov.

Za pospešitev prenove večstanovanjskih objektov pa bi morali spremeniti stanovanjski zakon oziroma pravilnik o uprav­ljanju večstanovanjskih stavb, ki zahteva 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, ko gre za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Sprememba na tem področju bi zagnala aktivnosti komercialnih bank in razbremenila upravnike ter izvajalska in trgovska podjetja, ki so do zdaj kreditirala obnovo. Prihranki energije zaradi nove fasade so lahko v večstanovanjskih objektih do 35-odstotni. Hitreje ko izvedemo naložbo, prej tudi žanjemo prihranke. Prihranki pa seveda občutno zmanjšajo stroške najetega kredita. Pri javnih stavbah mora biti kratkoročni cilj pospeševanje pridobivanja sredstev iz evropske perspektive 2014–2020. Dolgoročni cilj pa bi moralo biti oblikovanje politike za zagotavljanje lastnih sredstev za prenovo. Aktivnosti bi morale zaradi narodno­gospodarskih učinkov sloneti na ukrepih na ovoju stavbe. Nadaljnji koraki prenove (optimizacija sistemov ogrevanja in hlajenja, varčna razsvetljava) se lahko izvajajo v obliki javno-zasebnega partnerstva, torej z namenskim angažiranjem zasebnega kapitala.

Kaj bi to pomenilo za gospodarstvo oziroma gradbeništvo in z njim povezane panoge?

Energijska sanacija stavb je nedvomno proces, ki prinaša vsestranske koristi. Po eni strani je generator gospodarske rasti, saj poleg gradbeništva vključuje še številne druge povezane panoge, zaposluje veliko število ljudi in je generator aktivnosti za ekonomsko okrevanje družbe in rast BDP. Drugi pozitivni učinek je izpolnjevanje evropskih zahtev, ko gre za varovanje okolja in zmanjšanje rabe energije. V mislih imam zmanjševanje visokih kazni, ki jih je država do zdaj plačevala zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Poleg tega zmanjševanje rabe energije za države uvoznice energentov, kar Slovenija vsekakor je, pomeni zmanjšanje politično-gospodarske odvisnosti od tujine oziroma držav izvoznic energentov.

Kakšna je pri vsem tem vloga države oziroma kakšna bi po vašem mnenju morala biti?

Država v tem procesu vsekakor igra zelo pomembno vlogo. Po eni strani lahko pozitivno vpliva z zakonodajo in nadzorom nad izvajanjem, po drugi strani pa z zagotavljan­jem sredstev za subvencije Eko sklada ter s pripravo učinkovitih načrtov aktivnosti za črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo za ta namen. Ta sredstva so večinoma namenjena za javne stavbe, država pa lahko oziroma mora z lastnim zgledom nagovarjati tako državljane kot podjetnike.

Kakšna je pri tem vloga vašega združenja?

Naše združenje prav tako deluje na področ­ju ozaveščanja ciljne javnosti, opozarja na omejitve aktualne zakonodaje in sodeluje z različnimi deležniki, pri čemer si prizadevamo za dvig kakovosti izvedbe. Sodelujemo pri izobraževanju izvajalcev, lani je bila, na primer, izdana tudi tehnična smernica za izvedbo kontaktnih fasad. Organiziramo strokovne posvete za večjo ozaveščenost o aktualnosti tematike, opozarjamo na večplastne pozitivne učinke energijske prenove in tudi na mogoče oblike njenega financiranja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE