Zaradi visokih zneskov na položnicah za ogrevanje se etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah vedno pogosteje odločajo za različne naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije, kot so toplotna izolacija fasade, men­java dotrajanega kotla, cevovodov, prehod z dragega energenta za ogrevanje na daljinsko ogrevanje in podobno. Postopki in izvedba naštetih ukrepov so zahtevni, lahko tudi dolgotrajni, pri čemer običajno največ časa vzame pridobivanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov. Še dobro, da se v vsakem bloku najde vsaj en posameznik, ki mu ni vseeno, v kako energijsko potratni stavbi živi, hkrati pa je pripravljen vložiti svoj trud in energijo v prepričevanje sosedov, zakaj je nekaj treba spremeniti, in se pozanimati, kako se tega lotiti.

Energetski pregled za celotno naselje

Stanovalci naselja v Ulici Iga Grudna na ljubljanskem Viču, ki ga sestavlja več blokov, so se že leta 2005 strinjali, da se za naselje opravi energetski pregled. Ta je bil podlaga za poznejše ukrepe učinkovite rabe energije, ki so bili nujni tako zaradi dotrajanosti ogrevalnega sistema oziroma skupne kotlovnice kot zaradi velikih toplotnih izgub v blokih, pove Albert Kolar, predstavnik nadzornega odbora vhoda številka 11 in gonilna sila prenove v njihovem bloku. Posebnih težav s pridobivanjem soglasij etažnih lastnikov ni bilo, pravi sogovornik. Za izvedbo fasade, denimo, so sami pridobili 52-odstotno soglasje, preostanek lastnikov je prepričal upravnik na zborih stanovalcev.

Stanovalci so tako že leta 2005 začeli pospešeno zbirati sredstva v rezervni sklad, ukrepov, ki so jih na podlagi energetskega pregleda priporočili strokovnjaki, pa so se lotili postopoma. Dejstvo je, da se je po vsakem izvedenem ukrepu raba energije za ogrevanje občutno zmanjšala, poudari sogovornik.

Najprej so leta 2007 zamenjali energent in prenovili toplotno postajo v bloku in kotlovnico, na katero je priključeno celotno naselje, ki se je do takrat ogrevalo s kurilnim oljem. Ukrep ni bil prvi na seznamu, po Kolarjevih besedah so bili v prenovo prisiljeni z odločbo pristojne inšpekcije, ker se je kurilno olje zaradi slabega nadzora pri pretakanju iz kamiona v cisterno izlilo v jašek za meteorne vode in prispelo celo do Gradaščice. Razmišljali so o ogrevanju na sekance, a se je pokazalo, da v kotlovnici oziroma ob njej ni dovolj prostora za skladiščenje lesne biomase, nekaj pomislekov je bilo tudi zaradi izpustov v ozračje. Odločili so se za zemeljski plin, zato so na enem oljnem kotlu predelali gorilnike, drugega pa zamenjali z nizkotemperaturnim plinskim kotlom. Hkrati so namestili pretočne črpalke s frekvenčno regulacijo in vgradili kalorimetre. Upravnik jim je letos spomladi predstavil možnost nadgradnje s kogeneracijo (soproizvodnjo elektrike in toplote) na plin, a bi ta prišla v poštev samo pozimi, saj poleti ni dovolj odjema. Ogrevanje sanitarne vode namreč ni vezano na kotlovnico, ampak stanovalci uporabljajo električne bojlerje. Ideja je za zdaj zamrla.

Prepolovili rabo energije za ogrevanje

V kurilni sezoni 2007/08, denimo, so za ogrevanje bloka s tremi vhodi in s skoraj 2700 kvadratnimi metri ogrevalnih površin porabili 381 MWh, leto pozneje, po prenovi toplotne postaje, že skoraj 100 MWh manj. Na radiatorje v vseh stanovanjih so leta 2011 vgradili delilnike toplote, večina stanovalcev se je odločila tudi za vgradnjo termostatskih ventilov. Ukrep se je poznal že v naslednji kurilni sezoni (2011/12) – raba energije za ogrevanje se je zmanjšala za 20 odstotkov, na 243 MWh.

Spomladi 2012 so strešno ploščo toplotno izolirali s 24 centimetri kamene volne, za kar so odšteli 25.000 evrov. Ker zaradi prepozno oddane dokumentacije niso dobili subvencije Eko sklada, so celoten strošek plačali iz rezervnega sklada. Jeseni istega leta so izvedli še toplotno izolacije fasade (s 15 centimetri ekspandiranega polistirena), za kar so odšteli 120.000 evrov – od Eko sklada so dobili povrnjenih 20.000 evrov, razliko pa so v mesečnih obrokih postopoma odplačevali s sredstvi, ki so se zbirala v rezervnem skladu.

Skoraj 80 odstotkov lastnikov je že pred izvedbo toplotne izolacije fasade zamenjalo dotrajana okna in balkonska vrata, kar je po besedah Alberta Kolarja še dodatno pripomoglo k zmanjšanju potreb po toploti v stavbi. V lanski kurilni sezoni so tako za ogrevanje porabili le še 157 MWh, kar pomeni, da se je raba energije za ogrevanje v primerjavi s sezono 2007/08 prepolovila. Po izvedbi fasade so popravili tudi korekturne faktorje, pri izračunu katerih so upoštevali nove razmere.

Po vgradnji delilnikov za 20 odstotkov manjša poraba

Podobnih prihrankov se nadejajo tudi stanovalci stolpnice na Bilečanski ulici v Ljubljani. Velikokrat je slišati, da se etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah ne zmorejo dogovoriti niti o najbolj preprostih zadevah, kaj šele o ukrepih, ki zahtevajo velik finančni vložek. To zanje nikakor ne velja, ne živijo drug mimo drugega, ampak drug z drugim, vsi se poznajo in se brez težav dogovorijo o vseh stvareh, tudi čistilnih akcij, ki jih organizirajo, se udeležijo vsi stanovalci, našteva Alenka Končar, članica nadzornega odbora.

Delilnike so na radiatorje v vseh stanovanjih namestili že julija 2010, preden je to zahteval zakon. Stroške so pokrili sami, pri čemer jim je ponudnik delilnikov omogočil obročno odplačevanje. Stanovalci se namreč niso želeli dotikati rezervnega sklada, v katerem se je do takrat nabralo že kar nekaj denarja, saj so vedeli, da ga bodo potrebovali za toplotnoizolativno fasado. Tudi vse manjše posege so plačali iz svojega lastnega sklada, v katerega vsako stanovanje prispeva dva evra na mesec.

Večina stanovalcev je namestila tudi termostatske ventile, prihranki pa so bili že v prvi kurilni sezoni, ki je sledila, precejšnji – natančno 20,85-odstotni. Povedano drugače: v sezoni 2009/2010 so za ogrevanje stolpnice porabili 820 MWh daljinske toplote, nasled­njo sezono pa le še 649 MWh. Čeprav je Energetika Ljubljana pred začetkom tiste sezone podražila ogrevanje, je Končarjeva, na primer, za ogrevanje 41 kvadratnih metrov velikega stanovanja plačevala skoraj 30 odstotkov manj kot poprej. Podobno je bilo pri drugih stanovalcih. Res pa je, pravi sogovornica, da so morali ljudje spremeniti nekatere razvade, kot je puščanje na stežaj odprtih oken, medtem ko radiatorji grejejo na polno, ali zastiranje radiatorjev z zavesami. Za ogrevanje sicer plačujejo po dejanski porabi v razmerju 80 : 20, odčitavanje stanja na delilnikih opravljajo mesečno in do zdaj večjih pripomb ali pritožb stanovalcev po besedah Alenke Končar ni bilo.

Soglasno za toplotnoizolativno fasado

Spomladi 2011 se je 310 stanovalcev iz 154 stanovanj soglasno strinjalo s povečanjem vplačil v rezervni sklad, saj so načrtovali nujno prenovo fasade z vgradnjo toplotne izolacije. Namesto obveznih 0,33 evra za kvadrat­ni meter so tako preostanek leta do začetka kurilne sezone plačevali dvakrat več, nato pa znižali za polovico, da finančno breme zaradi stroškov ogrevanja ne bi bilo preveliko. Marca 2012 so se etažni lastniki strinjali, da bodo v rezervni sklad nekaj časa vplačevali evro za kvadratni meter, kar nanese približno 8300 evrov na mesec. V rezervnem skladu se je tako do maja letos nabralo približno 200.000 evrov. K temu pa je treba prišteti še prihodke od najemnin za hišniško stanovanje ter za majhne, poldrugi kvadratni meter velike prostore na hodnikih v vsakem nadstropju, ki so jih stanovalcem začeli oddajati leta 2010. Tako se nabere približno 1200 evrov na leto.

Nadzorni odbor stanovalcev s predsednikom Borutom Nečemarjem na čelu je po­iskal projektanta, ki je opravil meritve in pripravil opis del, nato pa so pridobili ponudbe za izvedbo fasade. S ponudniki, ki so prišli v ožji izbor, so opravili razgovore, pri čemer je bilo za stanovalce pomembno tudi, koliko se jim bo izvajalec prilagodil pri načinu plačila tistega zneska, ki jim je manjkal do pokritja celotne naložbe (približno 150.000 evrov). Šele potem so v dogovore vključili upravnika, ki po besedah sogovornice ni bil preveč vesel, da so stanovalci že vse opravili sami, a jim je nato pomagal speljati načrt do konca.

Maja letos so se torej začela dela na fasadi, pri čemer je treba poudariti, da so prej zamen­jali vsa okna v skupnih prostorih, okna in balkonska vrata pa je zamenjala tudi večina stanovalcev, stara jih ima manj kot deset odstotkov, pravi sogovornica.

Za naložbo v toplotnoizolativno fasado, hidroizolacijo temeljev, nove strelovode, prenovljeno požarno stopnišče in streho nad njim, delno sanacijo ravne strehe ter popravilo poškodovanih kanalizacijskih cevi bodo odšteli približno 460.000 evrov. Od Eko sklada bodo po tehničnem prevzemu stolpnice, na kateri ravno zdaj končujejo fasado, dobili povrnjenih 65.000 evrov. Doslej so izvajalcu že plačali 245.000 evrov, preostanek bodo, predvideva Končarjeva, odplačali v 20 mesečnih obrokih, ki jih bo upravnik nakazoval izvajalcu iz rezervnega sklada.