Kakor je na predstavitvi omenjene strategije dejal Franc Props, generalni direktor SPL in predsednik Zbornice za poslovanje z nepremičninami, bo omenjena strategija še dodatno pripomogla, da bodo lastniki v večji meri vlagali v energijsko prenovo in s tem ustvarili znatne prihranke energije: »Zavedam se, da bodo obveznosti upravnikov do etažnih lastnikov s tem še večje, a sem prepričan, da lahko z znanjem in izkušnjami poskrbimo za korekten in pošten potek tovrstnih naložb, s katerimi bodo največ pridobili prav etažni lastniki.« V SPL so sicer v zadnjih dveh letih prenovili več kot sto stavb – lani so za tovrstne naložbe od Eko sklada pridobili skoraj 200.000 evrov subvencij, letos pa so prijavili več kot 60 projektov v skupni vrednosti pet milijonov evrov oziroma več kot 700.000 evrov subvencij.

Vsi letošnji pozivi javnega okoljskega sklada so še odprti, kar pomeni, da je denarja dovolj predvidoma do konca leta. »V skladu s strategijo, ki jo je pripravila vlada, pa želimo prihodnje leto za eno-, dvo- in večstanovanjske stavbe razdeliti 8 milijonov evrov kreditov ter 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev,« je dejal direktor Eko sklada Hinko Šolinc.

Po besedah mag. Tilna Smolnikarja, vodje energijske prenove stavb pri ministrstvu za infrastrukturo, je cilj strategije do leta 2020 zmanjšati rabo končne energije v stavbah za najmanj 16 % v primerjavi z letom 2005, zagotoviti najmanj 60-odstotno zmanjšanje porabe energije v stavbah, do leta 2020 za 20 % zmanjšati emisije prašnih delcev zaradi rabe energije v stavbah in vsako leto prenoviti 3 % javnih stavb.

Aktivnosti, ki jih predvideva strategija, pa bodo pomembno vplivale na revitalizacijo gradbenega sektorja, saj naj bi naložbe v energijsko prenovo do leta 2020 znašale od 350 do 450 milijonov evrov na leto, od tega po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča okrog 300 milijonov evrov v stanovanjskem sektorju in 100 milijonov evrov v storitvenem sektorju. Člani zbornice vidijo v energijski sanaciji velik potencial za zagon gospodarske aktivnosti v državi, kar naj bi po ocenah vladne strani generiralo od 3.000 do 6.000 novih delovnih mest.