Bi plavali v smeteh? V plastiki ste že.

Vsako leto v morja sveta tako ali drugače spustimo 6,4 milijona ton odpadkov, najhujša pa je plastika.

Odpadki v morju so resna grožnja tako obalnemu kot morskemu okolju in življenju po vsem svetu. Večina je plastike, ki je zelo počasi razgradljiva, povzroča pa škodo velikih razsežnosti, tudi zdravstveno, saj plastiko jedo ribe, ribe pa jemo ljudje.

Morska življenjska okolja so onesnažena s smetmi, ki jih proizvaja človeštvo, kar je vedno večja grožnja okolju, zdravju, gospodarstvu in videzu. Zato poskuša evropska komisija povečati zavedanje o tej svetovni težavi prve vrste, s tem pa upošteva zaveze iz Ria de Janeira, da bodo države sveta zmanjšale onesnaženje morskih ekosistemov.

Komisar za okolje Janez Potočnik je poudaril, da so se svetovni voditelji zavezali k občutnemu zmanjšanju količine odpadkov v morjih do leta 2025. »Evropska komisija namerava biti vodilna pri tem, ob tesnem sodelovanju s članicami Evropske unije, regionalnimi konvencijami za morje in drugimi deležniki pa prepoznati in razviti celostne pobude za spopad s to težavo,« pravi Potočnik.

Večina odpadkov v morjih je plastičnih, od 60 do 80 odstotkov, plavajočih odpadkov pa je kar 90 odstotkov plastičnih. Raziskave kažejo, da bi zgolj ena litrska plastenka lahko razpadla v dovolj delcev, da bi jih bilo dovolj za »označitev« vsakega poldrugega kilometra vseh svetovnih obal. Odpadkov pa je v morjih in oceanih za poldrugo Slovenijo. Kar 267 različnih vrst morskih živali je ogroženih zaradi teh odpadkov – bodisi se zapletejo vanje ali pa jih jedo, kar jim napolni želodec, razpade pa ne, zato umrejo od lakote. Iz plastike se poleg tega lahko sproščajo tudi strupene spojine.

Plastični delci so lahko dobro okolje za mikroorganizme in druge vrste, pri čemer omogočajo prenos invazivnih vrst na nova področja. Poleg tega delci povzročajo škodo ljudem, njihovi lastnini in počutju. Poškodujejo namreč lahko pogonske sklope čolnov, zamašijo dovode vode in črpalke, povzročajo pa tudi poškodbe na plažah in vodnih parkih. Morski odpadki imajo tudi gospodarske posledice, britanske občine, denimo, na leto za odstranjevanje odpadkov s plaž porabijo 18 milijonov evrov, stroški pa so se v desetih letih povečali za 37 odstotkov. Podobno je na Nizozemskem in v Belgiji, odpadki na plažah vsako leto odnesejo 10,4 milijona evrov.

Kakšni projekti za zmanjšanje plastike v morju potekajo pri nas, si lahko preberete v današnji tiskani zdaji Dela ali na www.delo.si.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE