Kot so sporočili iz Snage, so na testnem območju 40 večstanovanjskih stavb razdelili posode, v katerih stanovalci zbirajo odpadno jedilno olje. Ko bodo posodo napolnili, jo bodo na poziv hišnika zamenjali za prazno, količine pa sproti evidentirali.

Dvakrat na leto bodo naredili obračun odpeljanih količin in vsakemu bloku za liter zbranega olja nakazali deset centov, ki jih bodo obračunali kot dobropis pri položnici za ravnanje z odpadki. Več litrov odpadnega jedilnega olja bodo zbrali stanovalci posameznega bloka, manjši bo znesek na njihovi položnici za ravnanje z odpadki.

Ob tem so v javnem podjetju stanovalce blokov, ki v akcijo trenutno niso vključeni, pozvali, naj se, če se akciji želijo priključiti, obrnejo na svojega upravitelja, s katerim se bodo v Snagi dogovorili o podrobnostih organiziranega zbiranja.

Sicer pa je pri zbiranju odpadnega jedilnega olja pomembno, da je odpadek čim bolj čist, torej da ga ne mešamo z vodo ali drugimi sestavinami. "Seveda se v njem znajdejo drobtine in podobno, a v tako zanemarljivih količinah, da lahko še zmeraj govorimo o čistem odpadku," pojasnjujejo v Snagi.

Odpadno jedilno olje je po eni strani odpadek, s katerim uporabniki ravnajo večinoma neodgovorno, saj ga običajno preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržejo v kanalizacijo. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč povzročajo tudi onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Po nekaterih strokovnih ocenah lahko liter odpadnega olja namreč onesnaži kar tisoč litrov vode.

Ob tem pa je odpadno jedilno olje tudi odlična surovina za proizvodnjo alternativnega pogonskega goriva - biodizla, kakor tudi ostalih okolju prijaznih energentov in produktov.