Direktor Saubermacherja Slovenija Rudolf Horvat ni nikoli imel občutka, da silijo z glavo skozi zid pri uvajanju avstrijskega naprednejšega sistema ravnanja z odpadki v Slovenijo. »Že vse od začetka je bilo pomembno, da so bili izvajalci komunalne dejavnosti takrat lahko izključno javna podjetja v lasti občine ali države. Sistem je bil neurejen, ni bilo zgrajenih varnih, urejenih deponij in količine odpadkov so hitro naraščale. To je treba še bolj poudariti, ker se zdaj, po 20 letih, srečujemo s podobnimi težavami, vendar na drugi razvojni ravni. Problemi so enaki, težnje po vrnitvi izvajanja dejavnosti ravnanja z odpadki v okvir javnih podjetij so zelo močne in sistem še vedno ni zgrajen,« pravi Horvat.

Prehitevanje v škodo

Po njegovem je sistem v Sloveniji posledica nemoči države, da bi na tem področju prevzela vlogo, kot je bilo zapisano v veljavni zakonodaji. Država bi morala po receptu gradnje cest poskrbeti za infrastrukturo za obdelovanje in dokončno odstranjevanje odpadkov, občina pa za logistiko zbiranja na svojem območju. Takšna delitev je edina ekonomsko in ekološko sprejemljiva, saj je naša država majhna in ustvari toliko odpadkov kot malo večje evropsko mesto.
»Pri tem se pozablja, da je bil že leta 2000 sprejet predpis o obvezni obdelavi odpadkov pred njihovim deponiranjem. Minilo je že 11 let, a v Sloveniji deluje le en regijski center, drugi in tretji pa sta v gradnji,« opozarja Horvat. Slovenijo tako čakajo kazni, zato zdaj hiti.
Julija lani je bilo tako uvedeno obvezno zbiranje organskih odpadkov od gospodinjstev. »Inšpekcijske službe to nadzorujejo, vendar jih ne zanima, ali izvajalec storitve to dobi plačano. Cene pa je vlada zamrznila na ravni iz sredine lanskega leta,« je s sistemom nezadovoljen Horvat.

Kam gredo odpadki in zakaj imamo po Horvatovem mnenju preveč komunal, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.