V zadnjih dvajsetih letih so modna oblačila postala dostopna širšim množicam. Posledica tega je, poleg propada manjših proizvajalec in trgovcev, vse več »odsluženih« oblačil, ki v Sloveniji končajo na deponiji namesto v predelavi, kot je to praksa drugod.

Odlaganje tekstila je sporno, ker se s tem izgubljajo pomembni naravni viri. Manj problematično je odlaganje naravnih materialov, veliko bolj pa umetnih – sestavljenih iz sintetičnih vlaken. Podatkov o tem, koliko časa se razkrajajo, za zdaj nimamo. Podoben material, iz katerega so sestavljena tudi oblačila, plastika, se razkraja okoli 300 do 400 let, pojasnjujejo v društvu Ekologi brez meja.

V oblačilih so ekološko sporna tudi barvila, s katerimi so tkanine obarvane in se izpirajo v podtalnico med proizvodnjo, gospodinjskim pranjem in kasneje na odlagališčih. Ekologi brez meja prikimavajo tudi trditvi, da zaradi velikih tekstilnih korporacij, kot sta H&M in Inditex (Zara, Bershka ...), potrošniki kupujejo več oblačil, kot jih potrebujejo, kar je opazno med razprodajami ali akcijami »tri za dve«.

Kako poceni moda vpliva na okolje ter kako je s tekstilnimi odpadki v Sloveniji, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.