Predlagani sveženj je po besedah evropskega komisarja Janeza Potočnika vizija družbe brez odpadkov. Gre za premik od prevladujočega, linearnega modela »vzeti, napraviti, porabiti in odvreči« h konceptu krožnega gospodarstva, v katerem vsak vir v sistemu proizvodnje ostane čim dlje in v katerem se odpadki ponovno uporabijo kot surovina. Gre za premik od potrošniške filozofije k filozofiji odgovornega ravnanja z viri. Gonilo tranzicije od linearnega h krožnemu gospodarstvu bodo okrepljeni zakonodajni cilji za zmanjšanje odpadkov. Zdaj velja cilj, da se do leta 2020 reciklira 50 odstotkov komunalnih odpadkov, a najboljše regije v Uniji reciklirajo že 70 odstotkov odpadkov in skoraj nimajo več odlagališč.

V odpadkih je zlato, je poudaril Potočnik ob predstavitvi svežnja: »Zlat prstan lahko naredite tako, da izkopljete deset ton zlate rude, pri čemer morate uporabljati strupen cianid, ali pa reciklirate določeno število mobilnih telefonov. Danes v Evropi recikliramo manj kot deset odstotkov mobilnih telefonov, večina jih obleži v naših predalih.«

Potočnik tako predlaga cilj, da Evropejci do leta 2030 reciklirajo 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov odpadne embalaže. Z letom 2025 predlaga zakonodajno prepoved odlagališč za tiste odpadke, ki jih je mogoče reciklirati: plastiko, kovine, steklo, papir in karton ter biorazgradljive odpadke. Do leta 2030 pa poziva k odpravi odlagališč za vse odpadke, ki jih je mogoče predelati.

Sveženj vključuje predlog utrditve cilja za 50-odstotno recikliranje do leta 2020, saj zdaj veljajo štiri različne metodologije, tako da je rezultate nemogoče primerjati. Komisija predlaga prehod na najzahtevnejšo metodologijo pri cilju do leta 2020 z možnostjo triletnega prehodnega obdobja ter pri novem cilju do leta 2030 brez možnosti prehodnega obdobja.
Evropsko gospodarstvo v toku odpadkov izgubi ogromno surovin. V letu 2010 je EU proizvedla za 2,5 milijarde ton odpadkov, le 36 odstotkov jih je bilo recikliranih, preostali so bili odvrženi na odlagališča ali sežgani, čeprav bi lahko reciklirali ali ponovno uporabili še od 400 do 500 milijonov ton odpadkov, ponazarjajo v komisiji.

Sveženj za zeleno rast vključuje tudi krovni politični cilj za krepitev učinkovitega ravnanja z viri, ki ni pravno zavezujoč: povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov do leta 2030. Evropska komisija predlaga, naj se v sklopu revizije strategije Evropa 2020 premisli o možnosti, da ta cilj postane eden krovnih ciljev v omenjeni strategiji. Z njegovo uresničitvijo bi po izračunih komisije za odstotek okrepili bruto domači proizvod in ustvarili dva milijona več delovnih mest.

Prav tako sveženj vključuje politična, nezavezujoča cilja za zmanjšanje količine zavržene hrane za 30 odstotkov do leta 2025 in za zmanjšanje odpadkov na obali ali v morju za 30 odstotkov do leta 2020. V EU zavržemo okrog 100 milijonov ton hrane na leto, kar je približno tretjina vse hrane, a enotne metodologije ni. Komisija zato predlaga ukrepe za sistematično merjenje zavržene hrane. Slovenija je malce boljša od povprečja v Uniji, leta 2011 je zavrgla 82 kilogramov hrane na glavo, je nedavno pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle.

Vizija družbe brez odpadkov vključuje tudi zaposlovalne, raziskovalne in industrijske politične smernice, podprte s konkretnimi ukrepi. Na primer, pri odločanju o sredstvih iz evropskih skladov bo zavezanost h krožnemu gospodarstvu pomemben dejavnik. »Zajeten in vsestranski sveženj bo povečal gospodarsko rast in zaposlovanje ter okrepil konkurenčnost Evrope,« je poudaril Potočnik.

Če želi biti evropsko podjetje globalno konkurenčno, mora izboljšati produktivnost dela ali virov. Ker je v Evropi zniževanje stroškov dela (zmanjševanje zaposlenosti ali plač) politično težko sprejemljivo in po drugi strani že vključeno v številne politike, je učinkovitejše ravnanje z viri edina alternativa, ki je tudi politično privlačna. »Pri produktivnosti virov je še veliko rezerv. Sveženj je po Potočnikovih besedah konceptualen pristop v smeri, kako začeti graditi produktivnost na način, ki bo hkrati ščitil okolje in varoval naše zdravje ter močno prispeval k izboljšanju evropske konkurenčnosti in ustvaril pogoje za zadržanje evropske industrije v Evropi.

Vizija družbe brez odpadkov je nadgradnja kažipota do Evrope, gospodarne z viri, ki ga je Janez Potočnik predstavil v začetku mandata, septembra 2011. Takrat je poudaril, da je »čas je za naslednjo revolucijo – revolucijo zdravega razuma«.