Poznamo več vrst toplotnih mostov – kakšne so razlike med njimi?

Glede na vzrok nastanka govorimo o konvekcijskih, geometrijskih in konstrukcijskih toplotnih mostovih. Prvi nastanejo zaradi netesnosti stika med oknom in špaleto. Skozi špranje ali odprtine, ki se običajno pojavijo pri slabo vgrajenem ali dotrajanem stavbnem pohištvu, nenadzorovano prehaja topli zrak. Geometrijski toplotni mostovi običajno nastanejo na vogalih v neizoliranih stavbah. Skozi neizolirane vogale prehaja več toplote kot skozi steno, saj je površina vogala na notranji strani bistveno manjša od njegove površine na zunanji strani, zato je na tem mestu toplotna prevodnost konstrukcije večja. Težavo reši učinkovita toplotna izolacija na zunanji strani. Konstrukcijski toplotni mostovi pa nastanejo tam, kjer toplotna izolacija ni natančno vgrajena, ali zaradi različne toplotne prevodnosti materialov, ki jih uporabljamo pri gradnji.

Ali je mogoče zgraditi stavbo brez toplotnih mostov?

Strokovnjaki pravijo, da je to tako rekoč nemogoče, vendar poudarjajo, da lahko s pravilno načrtovano gradnjo in natančno izvedbo detajlov njihovo število zmanjšamo na minimum. Hiša mora biti v celoti toplotno zaščitena, pri čemer mora toplotna izolacija potekati neprekinjeno od temeljev po zunanji strani zunanjih zidov do ostrešja. Vsaka prekinitev povzroči kondenziranje pare na notranji strani, zaradi česar se pojavi plesen, materiali pa začnejo propadati. Že pri načrtovanju hiše in pozneje pri izvedbi del moramo posebno pozornost nameniti detajlom, saj bomo le tako kar se da preprečili nastanek toplotnih mostov. Poznejša sanacija vključuje zahtevne in drage posege, v nekaterih primerih pa sploh ni mogoča.

Na katerih mestih se najpogosteje pojavljajo?

Toplotni mostovi nastajajo na mestih, kjer je tok toplega zraka s toplejše strani proti hladnejši povečan. To so obodne površine zgradbe, ki ločijo ogrevane bivalne prostore od hladnega zunanjega okolja. Najbolj pogosti so ob toplotno neizoliranemu stiku zunanje stene in stropa proti neogrevanemu podstrešju, ob stiku neizolirane zunanje stene in tal proti neogrevanemu prostoru, predvsem pa tam, kjer se križajo konstrukcijski elementi: stena in streha (napušč in njegov vogal, vertikalne zidne armiranobetonske vezi), stena in okno (špaleta, omarica za rolete), streha in dimnik ali zračnik, stena in medetažna plošča, stena in napeljave, stena in balkon ...

Kaj je značilno za konstrukcijske toplotne mostove?

Na mestih, kjer je konstrukcijski toplotni most, vodna para iz prostora kondenzira in navlaži steno. Dolgotrajna vlažnost ustvarja idealne razmere za razvoj plesni in gob, omet začne pokati, cveteti in tudi odpadati. Vlaga, ki prodre v konstrukcijske materiale, naredi največ škode na toplotni izolaciji, ki se ji poslabšajo toplotnoizolativne lastnosti. Vzrok za konstrukcijske toplotne mostove je vedno nestrokovno ali zgolj površno vgrajena toplotna izolacija, zlasti na mestih, kjer se stikajo materiali z različno toplotno prevodnostjo. Velike težave povzročajo tudi na mestih, kjer se stikata dve vrsti toplotne izolacije, na primer na vogalih hiše in na kletnem oziroma pritličnem delu. Reže med ploščami toplotne izolacije, ki nastanejo zaradi nenatančnega dela, so velik toplotni most. Večji ko je njegov učinek, bolj se stene v zgradbi navlažijo, vlaga pa, kot že rečeno, povzroča cel kup težav. Sanacija je zahtevna in draga, saj je treba odstraniti fasadni omet, zamenjati toplotno izolacijo, posušiti stene in sanirati omete.

Kako jih odkrijemo, če v bivalnih prostorih ali na konstrukciji še ni nobenih vidnih znakov?

Toplotne mostove razkrije termografska analiza objekta, ki pokaže vse napake in pomanjkljivosti pri vgradnji toplotne izolacije in stavbnega pohištva, poškodbe oken, vlago v objektu in druge posebnosti, ki bi jih sicer zelo težko odkrili. Termografski pregled objekta se izvaja od oktobra do aprila, torej v kurilni sezoni, ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo vsaj deset stopinj Celzija. Takrat so toplotni mostovi, ki jih posname kamera, najbolje vidni. Teo­retično je pregled mogoče narediti tudi sredi poletja, ko je temperatura v notranjosti objekta za več kot deset stopinj Celzija nižja od zunanje, vendar objekt ne sme biti obsijan s soncem ali osenčen s sosednjim objektom. To pomeni, da je treba snemanje s termografsko kamero končati do devetih zjutraj, drugače so dobljeni podatki neuporabni. Neuporabni so tudi podatki, dobljeni ob močnem deževju in gosti megli ali kadar piha veter s hitrostjo več kot sedem metrov na sekundo, ker veter odnaša toploto, ki uhaja skozi konstrukcijo, zato so toplotni mostovi slabo vidni.

Ali so toplotni mostovi res samo problem starih in slabo izoliranih hiš?

Nasprotno. Toplotni mostovi so lahko veliko večji problem v novejših objektih, ki so praviloma zelo dobro toplotno izolirani. Vzrok za njihov nastanek so navadno napake, narejene že pri načrtovanju gradnje, najpogosteje pa so posledica nepravilnosti in površnosti pri gradnji – strokovni pregled pogosto pokaže, da je toplotna izolacija na posameznih mestih bistveno slabša ali je sploh ni, detajli na stikih različnih materialov, armiranobetonskih vezeh in stiku medetažnih plošč z zunanjimi zidovi ter okrog okenskih odprtin pa so zelo slabo ali napačno zaključeni. Rezultat so večje toplotne izgube in predvsem slabše bivalne razmere, saj sta na teh mestih pogosti vlaga in plesen. V povsem neizoliranih hišah so toplotni mostovi veliko manjši problem.

Ali se toplotni mostovi pojavljajo tudi v montažnih hišah?

Toplotni mostovi v montažnih hišah niso problem. Les, ki je glavni material za konstrukcijske elemente pri takšni gradnji, ima namreč odlične toplotnoizolativne lastnosti in občutno nižjo toplotno prevodnost kot beton, na primer, zato z njim laže izvedemo stike brez toplotnih mostov. Gradbenotehnični detajli pri montažnih objektih so zaradi tovarniške izdelave in s tem boljšega nadzora praviloma bolj kakovostno izvedeni kot pri zidanih, kjer so napake zelo pogoste bodisi zaradi slabega načrtovanja gradnje bodisi zaradi površnosti izvajalcev.

Kako se izogniti toplotnim mostovom okrog odprtin za stavbno pohištvo?

Pri novogradnji bomo nastanek toplotnih mostov preprečili z vgradnjo oken in vrat po smernicah RAL, ki je natančno definirana in zagotavlja bistveno boljše tesnjenje oken ter preprečuje nastanek toplotnih mostov. Za tesnjenje namesto poliuretanske pene uporabijo trakove, ki se raztezajo glede na temperaturo in vlago in tako preprečujejo nastanek toplotnih mostov. Ti se lahko v hladnejših obdobjih pojavijo, če smo reže zatesnili s poliuretansko peno, saj ta zaradi svoje sestave in strukture nase veže vlago, a je ne more oddajati.

Pri obstoječih hišah lahko toplotne mostove izničimo in s tem zmanjšamo toplotne izgube pri menjavi stavbnega pohištva. Seveda je priporočljivo, da hkrati z okni obnovimo fasado in jo ustrezno toplotno izoliramo. Če nova okna vgradimo na mesto, kjer so bila stara, hiše pa nismo toplotno izolirali, vodna para pozimi ne bo več nemoteno prehajala, kot je prej skozi netesna mesta ob oknih in vratih, ampak bo kondenzirala na stenah. Toplotni most prav tako nastane, če špalet na zunanji strani zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče izolirati z enako debelino toplotne izolacije kot na stenah.

Če nameravamo hišo toplotno izolirati v drugi fazi prenove, je treba nova okna vgraditi tako, da je njihov okvir poravnan z obstoječo fasado, torej na skrajni zunanji rob okenske odprtine. Pri poznejšem nameščanju toplotne izolacije bo njena debelina tvorila okensko špaleto, na katero bo treba nanesti le še zaključni fasadni sloj in na spodnjem robu vgraditi okensko polico. Hkrati se izognemo toplotnemu mostu na običajno armiranobetonski okenski prekladi, ki bo tako dovolj toplotno izolirana.

Če nam poravnanost oken s fasado ni všeč, lahko obstoječo okensko odprtino ustrezno povečamo in vanjo vgradimo novo okno enakih dimenzij, kot je bilo staro. Tako bomo dobili dovolj prostora za ustrezno debelino toplotne izolacije.

Kako sanirati toplotne mostove pri balkonih?

Balkoni so velik toplotni most, saj navadno kot podaljšek armiranobetonske medetažne plošče ležijo zunaj toplotnoizolativnega ovoja hiše, izolacija na stiku balkona s steno pa je prekinjena. Težavo bi lahko odpravili, če bi toplotno izolirali celoten balkon z vseh strani, kar pa je pri obnovi velikokrat nemogoče, saj lahko ustrezna debelina toplotne izolacije ovira odpiranje balkonskih vrat, na primer, problematični sta lahko tudi pritrditev in zaščita toplotne izolacije. V tem primeru se toplotnih mostov najlaže znebimo, če balkon preprosto odžagamo. Če ne moremo brez njega, ga nadomestimo z montažnim, ki ne predstavlja toplotnega mostu, če je pravilno montiran, kar pomeni, da ne prekinja toplotnega ovoja hiše.

Kako zmanjšati neugodni vpliv toplotnih mostov, če njihova sanacija ni mogoča?

Če sanacija toplotnih mostov iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogoča, lahko z nekaterimi ukrepi vsaj zmanjšamo njihov neugodni vpliv. Med drugim moramo poskrbeti, da bo stopnja relativne in absolutne zračne vlage v prostoru čim nižja, priporočljivo je tudi čim bolj omejiti vse nepotrebne izvore vlage v prostoru (sušenje perila, na primer). Zelo pomembno je redno in dobro prezračevanje prostorov, kajti sodobna okna in vrata zelo dobro tesnijo. V nasprotnem primeru se bo na mestu, kjer je toplotni most, kmalu razvila plesen.