Sodobne tehnologije omogočajo, da je ogrevanje hiš in stanovanj z elektriko, katere cena ne niha, vse cenejše in učinkovitejše, zato se precej ljudi odloča za takšen način ogrevanja. V zadnjem času ima vse več hiš in stanovanj infrardeče ogrevanje. IR-paneli so postali privlačnejši za oko, pa tudi za denarnico. Država je prepovedovala ogrevanje z elektriko kot osnovnim virom ogrevanja objektov, zdaj so se stvari spremenile. A je pri ogrevanju z električno energijo še vedno precej nejasnosti. Zaradi energetskega zakona in pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode imajo težave podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo IR-panelov. Nasprotujoče si odgovore glede ogrevanja z elektriko smo prejeli celo od državnih inštitucij. Na koncu pa smo se vendarle dokopali do odgovora, da po novem prepoved ogrevanja z električno energijo kot osnovnim virom ogrevanja objekta ne velja več.

Nejasnosti v zvezi z zakonodajo

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja slovenska zakonodaja ni dovoljevala uporabe električne energije za osnovno ogrevanje, razen za toplotne črpalke. »Pretežno ali izključno ogrevanje na električno energijo je v Sloveniji prepovedano že od leta 1984, ko je bil sprejet pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode. Zaradi zavez, da bomo zmanjševali ogljični odtis in uporabljali obnovljive vire energije, je ta prepoved še bolj utemeljena,« so nam obrazložili na ministrstvu za okolje in prostor.

Prepoved se je med drugim nanašala na drago in ekološko sporno električno klasično konvekcijsko ogrevanje. »Pri IR-panelih je raba energije primerljiva s toplotno črpalko (zrak/voda) in zato imajo v Veliki Britaniji zanje že ekološke subvencije. Tak zakon obstaja samo v Sloveniji. Če povzamemo, bi morali potem prepovedati tudi toplotne črpalke in termoakumulacijske peči, saj pri njih že za izdelavo sistemov porabijo do stokrat več energije v primerjavi z IR-paneli. Teža IR- panelov za hišo, veliko 120 kvadratnih metrov, je od 40 do 70 kilogramov. Pri drugih sistemih pa več kot 1000 kilogramov. Tudi življenjska doba IR-panelov je vsaj dvakrat daljša, saj nimajo gibljivih delov, motorja, črpalk, zaradi katerih se trajanje lahko občutno skrajša. Poleg tega je poraba energije za enako toplotno udobje in v enakih razmerah pri termoakumulacijski peči občut­no večja, hkrati pa lahko same IR-panele uporabimo kot termoakumulacijsko peč, torej segrejemo ter energijo shranimo v termalni masi sobe ponoči in sprostimo čez dan. V Sloveniji je že več kot 3000 uporabnikov IR-ogrevanja in izkušnje so resnično dobre,« nesmiselnost zakonodaje, ki onemogoča razmah infrardečega ogrevanja, opiše Aleš Babič iz podjetja Ekosen.

Čeprav smo z ministrstva prejeli odgovor, da IR-ogrevanje ne sme biti osnovno ogrevanje objekta, temveč ga lahko uporabimo zgolj kot dodatek k obstoječemu ogrevanju, je energetska svetovalka Carmen Hladnik Prosenc ugotovila, da prepovedi v novem energetskem zakonu ni več: »Prebrala sem EZ-1 (energetski zakon), PURES 2010 (pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah) in pripadajočo Tehnično smernico TSG 01-004, pa ta prepoved ni več nikjer zapisana. V osnutku energetskega zakona je še bila. Pozanimala sem se tudi na energetski inšpekciji in prepovedi res ni več.«

Nova pravila

Kljub temu da niti podjetja, ki se ukvarjajo z IR-ogrevanjem, niti ministrstvo niso vedeli nič o novih pravilih, so nam ob ponovnem klicu na ministrstvu za okolje in prostor to potrdili. V novem energetskem zakonu, ki je začel veljati februarja 2014, prepovedi ni več. »Pravilnik o racionalni rabi pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode ni več veljaven, ogrevanje na električno energijo je bilo omejeno zaradi omejene proizvodnje z električno energijo, ki je bila primarno namenjena za procese v industriji in drugo rabo v stavbah. Za ogrevanje stavb je namreč dovolj drugih virov, kot je na primer bio­masa. Raba električne energije za ogrevanje ni smiselna, ker ni energijsko učinkovita, saj se v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah proizvede z izkoristkom od 30 do 40 odstotkov, kar pomeni, da je za ogrevanje dejansko potrebnih 2,5-krat več primarne energije. S takimi ukrepi torej ne dosežemo ciljev učinkovite rabe energije. Je pa takšno ogrevanje smiselno takrat, ko gre za rabo obnovljivih virov energije, na primer pri toplotnih črpalkah ali ogrevanju s fotonapetostnimi sistemi. Pri IR-ogrevanju ne gre za rabo obnovljivih virov energije, torej tega ne moremo podpirati, ni pa prepovedano,« so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Po novem torej ni več ovir, da ne bi infrardeče ogrevanje uporabili tudi za osnovno ogrevanje celotne hiše ali stanovanja, a je kljub temu vredno razmisliti o kakšnem drugem viru ogrevanja.

Prednosti IR-ogrevanja

Pri klasičnih ogrevalih, kot so radiatorji, se toplota ne prenaša s sevanjem, temveč s konvekcijo. To pomeni, da zrak kroži ob grelnem telesu in se dviguje, na njegovo mesto pa doteka hladen zrak, ki se spet ogreje, in tako naprej. Toplota se po prostoru prenaša s kroženjem zraka. »Pri IR-panelih se toplota prenaša s sevanjem. To pomeni, da bo toplo tam, kjer smo obsevani, podobno, kot če nas pozimi obseva sonce. Če smo v senci ali v mrtvem kotu, je hladno (npr. če imamo noge pod mizo). Sicer pa fizika še kar velja: kolikor toplote uide iz stanovanja (zato, ker je okolica bolj hladna), toliko je moramo dovesti, če hočemo vzdrževati stalno temperaturo,« osnovne zakonitosti IR-ogrevanja pojasnjuje energetska svetovalka v programu Ensvet Carmen Hladnik Prosenc.

Proizvajalci in prodajalci IR-panelov naštevajo različne prednosti takšnega ogrevanja z električno energijo. Med drugim poudarjajo manjšo investicijo, saj ne potrebujemo kurilnice, kotlovnice ali napeljave. IR-ogrevanje ima po zagotovilih podjetij stoodstotni izkoristek, saj se vsa električna energija pretvori v toplotno, ki nato ogreje prostor, saj ni nobenih toplotnih izgub skozi dimnik ali cevi. Ob IR-panelih menda čutimo za dve do tri stopinje višjo temperaturo, kot je v resnici, zato lahko prostor segrejemo le na 20 stopinj Celzija. Nekateri paneli ogrevajo tudi zidove in jih sušijo, zato tako podaljšujejo življenjsko dobo izolacije. V vsakem prostoru imamo lahko temperaturo drugače nastavljeno, saj je vsak panel lahko krmiljen ločeno. Prav to naj bi po zagotovilih proizvajalcev pomenilo za 30 do 65 odstotkov manjše stroške v primerjavi s klasičnimi načini ogrevanja. »IR-ogrevanje je smiselno uporabljati povsod, kjer želimo zmanjšati stroške ogrevanja in imeti boljši občutek toplote, kot edino smiseln sistem pa tam, kjer so visoki stropi ali so v prostoru ljudje, ki imajo zdravstvene težave zaradi prahu. Učinki IR-ogrevanja so prijetna toplota in boljše počutje ter zmanjšanje vlage na stenah. Enako kot pri lončeni ali krušni peči, samo z več nadzora in manj dela,« razloži Aleš Babič.

Pravilna namestitev seval

Sami paneli sicer nimajo možnosti regulacije temperature. Upravljamo jih s sobnim termostatom (analognim ali digitalnim). Termostat z vklapljanjem in izklapljanjem uravnava temperaturo v prostoru. Upravljamo pa jih lahko tudi prek mobilnih telefonov ali tablic. Termostat moramo namestiti najmanj nekje okoli metra do dveh od IR-panela, saj tako preprečimo napačen odčitek temperature v prostoru in nezadostno ogrevanje.

IR-panele moramo smiselno postaviti v prostor, da bomo dosegli kar najboljši učinek gretja. Grelnike običajno namestimo pod strop, saj tako lahko bolje sevajo na predmete in ljudi v prostoru. »Pri vgradnji na steno moramo sevala vgraditi na taki višini, da predmeti ne ovirajo prehoda od sevala na človeka. Temperatura zraka in temperatura površin vplivata na počutje človeka. Pri sevalnem ogrevanju toploto prejemamo neposredno. Da telo toploto laže oddaja, pa mora biti temperatura prostora nižja od temperature telesa. Kljub nižji temperaturi imamo občutek, da je v prostoru dovolj toplo,« pove Ensvetov energetski svetovalec Matjaž Malovrh.

Potrebno moč IR-panelov, ki jih bomo postavili v določen prostor, ugotovimo s preprostim izračunom. Najprej izračunamo prostornino prostora, to pa pomnožimo s količnikom 25. Če imamo recimo sobo prostornine 20 kubičnih metrov in pomnožimo s faktorjem 25, dobimo 500. To pomeni, da mora biti sevalo za takšno sobo moči vsaj 500 vatov. »Pri objektu s srednje kakovostno izolacijo bi za deset kvadratnih metrov velik prostor namestili panel z močjo 600 vatov. Če izračunamo povprečje, paneli v ogrevalni sezoni od oktobra do aprila delujejo pet ur in pol na dan. V bolj mrzlih mesecih približno sedem ur, v manj hladnih pa tri. Če pet in pol ur pomnožimo s 180, kolikor dni traja ogrevalna sezona, paneli delujejo 990 ur. Cena ure električne energije je 0,12 evra. To pomeni, da na ogrevalno sezono za infrardeče ogrevanje za deset kvadratnih metrov veliko sobo porabimo 118,8 evra,« strošek IR-ogrevanja izračuna Aleš Babič.

Če je stavba stara in slabo toplotno izolirana, okna pa slabo tesnijo, tej številki dodamo še 10 ali 20 odstotkov več moči. »IR-paneli so gospodarna in ekološko popolnoma ustrez­na rešitev za vse objekte. Mi sicer strankam priporočamo kombinacijo lokalne peči in IR-panelov, že zaradi nevarnosti daljšega izpada elektrike. Če bi v mestih uporabljali IR-ogrevanje in električne avtomobile, bi bil zrak veliko bolj čist,« ekološki in ekonomski vidik infrardečega ogrevanja poudari Aleš Babič.

-----

Preberite si tudi odgovor energetske svetovalke, ki odgovarja na vprašanje bralke Metke, kakšen način ogrevanja je cenejši - z IR-paneli ali s klimatsko napravo.