Pogostost vzdrževalnih del na kotlih in čiščenje dimnikov sta odvisna od kuriva, ki ga uporabljamo za ogrevanje. Najmanj dela in vzdrževanja zahteva ogrevalni sistem na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin, več vzdrževanja pa je pri oljnih kotlih. Dimnikarji imajo največ dela v dimnikih, kjer se za ogrevanje uporabljajo drva, še posebno če zgorevanje v kotlu ni pravilno. Pogostost pregledov kotlov in čiščenja dimnika je zaradi varnosti in tudi skrbi za čim manjše onesnaževanje okolja zaradi dimnih plinov, ki med drugim vsebujejo ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in dušikove okside, določena s posebnim pravilnikom.

Najprej naj delo opravi dimnikar

Pogosto vprašanje, ki si ga postavljajo lastniki hiš, je, ali najprej poklicati dimnikarja ali je bolje, da prej svoje delo opravi serviser kurilnih naprav. Bogdan Zupančič iz podjetja Plami, ki se ukvarja s takšnim vzdrževanjem, pravi, da je bolje, če najprej svoje delo opravi dimnikar. Poudarja, da bo kljub kakovostno opravljenemu delu serviserja rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem pa kotla in gorilnika, dober le, če je dimnikar temeljito očistil dimnik in kotel. Očiščen kotel namreč zagotavlja, da se bo toplota v njem bolje absorbirala, zgorevanje bo boljše in zato bo boljši tudi izkoristek.

Dimnikar mora poleg kotla očistiti tudi dimnik in zračnike, izmeriti emisije dimnih plinov in po potrebi iz dimnikov v hišah, kjer uporabljajo peči na trdna goriva, izžgati in zbrusiti katranske obloge, pojasnjuje Alojz Bauman iz podjetja Dimko. Pri pregledu plinskih kotlov je treba izmeriti še izhodno temperaturo dimnih plinov ter vlek. S posebnimi napravami izmerijo vsebnost ogljikovega dioksida in monoksida ter dušikovih oksidov v dimnih plinih. Enako velja za oljne kotle in peči na trdna goriva. Pri tem poudarja, da je pri plinskih in oljnih kotlih dovolj, če se vsa dela opravijo enkrat na leto, medtem ko morajo biti pregledi pri pečeh na trdna goriva pogostejši, in sicer dva- do štirikrat na leto, odvisno od moči in vrste oziroma starosti peči.

Nepravilnosti je treba odpraviti

Bauman iz dolgoletnih izkušenj pove, da se precej lastnikov hiš s centralnim ogrevanjem tega ne drži in varčujejo pri pregledih in čiščenju. Posledica so zanemarjene, umazane peči in dimniki s slabimi izkoristki. Meritve pokažejo, da vsebnosti prej omenjenih plinov, ki jih vsebuje dim, presegajo mejne vrednosti. Pogosto naleti tudi na slabe razmere v kotlovnici, ki ogrožajo varnost ljudi. Opozarja, da mora biti kotlovnica pospravljena in lahko dostopna, v njej ne sme biti vnetljivih snovi ali predmetov, ki bi lahko hitro zagoreli. Tako na primer drva ne smejo biti zložena neposredno ob peči. Tudi dimniki so pogosto v zelo slabem stanju, njihov vlek je slab, nekateri so celo polni lukenj.

Če dimnikar ugotovi kakršne koli nepravilnosti, je njegova dolžnost, da na to opozori in od lastnika hiše zahteva, da jih v razumnem času odpravi. Običajno se dogovorijo za 10 do 14 dni, pravi Bauman. Nepravilnosti, ki so povezane z delovanjem kotla, bo odpravil usposobljen serviser, zato ni razloga, da pri naslednjem obisku dimnikarja ne bi bilo vse v redu. Če pa lastnik ni ukrepal, ga mora dimnikar prijaviti na ministrstvo za okolje in pristojne inšpekcijske službe.

Nastavitve gorilnikov za boljše izkoristke

Servis kurilne naprave in pregled delovanja regulacije na ogrevalnem sistemu je dobro opraviti, tudi če tega ne zahteva dimnikar. Tako bomo zagotovili, da bo naprava delovala nemoteno, učinkovito in s čim boljšimi izkoristki. Kaj vse bo pregledal in zamenjal serviser, je odvisno od vrste naprave oziroma kuriva, ki ga uporabljamo za ogrevanje. Na oljnem kotlu je treba natančno očistiti gorilnik, to pomeni, da ga serviser posesa, zamenja šobo, ga odpre in sčisti vse filtre ter obvezno zamenja glavni filter, pojasnjuje Zupančič. Potem gorilnik nastavi ter preveri delovanje ventilov in regulacije. Na koncu opravi še meritve dimnih plinov, izhodne temperature in sajavosti, ki so po besedah Zupančiča nujne, saj z njimi preveri, ali so vse nastavitve, ki jih je pred tem opravil, dobre, da bo izkoristek kotla ustrezen. Sogovornik še poudarja, da bi se lastniki lahko izognili dvojnemu merjenju dimnih plinov in se z dimnikarjem dogovorili, da bo to opravil serviser.

Pri ogrevanju na kurilno olje velja opozoriti še na čiščenje cisterne. Zaradi usedlin, ki se nabirajo v njej, jo je treba očistiti vsakih pet do sedem let, pravi Zupančič. Če se na filtrih gorilnika umazanija pojavi pogosteje, je treba čiščenje opraviti večkrat. Načinov je več. Iz cisterne je treba najprej izčrpati zalogo olja, potem pa se izčrpajo še usedline.

Preveriti je treba tesnost plinskega kotla

Pri plinskih kotlih je pomembno, da se preveri tlak plina in predvsem tesnost plina, pravi Zupančič. Z digitalnim detektorjem preverijo vse spoje na peči in ugotovijo, ali plin morda kje pušča. Potem nastavijo gorilnik, tako da se uravna tlak plina in zraka ter s tem tudi izpust ogljikovega monoksida. Preverijo vlek ter dovod in odvod zraka. Pregledati je treba, ali so zračniki prehodni. Če kotel deluje na prosti vlek, mora biti dovod od zunaj, če pa imamo peč na prisilni vlek, se zrak zajema in odvaja skozi koaksialno cev, to je cev v cevi.

Pri pečeh na trdna goriva serviser pregleda regulatorje vleka in podobno kot pri drugih pečeh nastavi gorilnik. Zelo pomembno je tudi, da preveri, kakšno je začetno zgorevanje drv v peči in kako hitro gre dim v dimnik. Če ugotovi, da so zaradi slabega zgorevanja presežene mejne vrednosti v dimnih plinih, lahko v kotel vstavi zgorevalno komoro iz prešane keramike, ki pri gorenju naredi turbulenco. Tako se nezgoreli hlapi vrnejo v komoro in do konca zgorijo, pojasnjuje Zupančič. Zaradi povišane temperature v kotlu se poviša tudi njegov izkoristek, še doda.

Preden začnemo ogrevati, je treba odzračiti radiatorje in nastaviti termostatske ventile v posameznih prostorih. Zrak v radiatorjih ovira kroženje vode, zato ti ne grejejo dovolj. To lahko naredimo sami, saj je treba le malo odviti ventil in spuščati zrak ven toliko časa, dokler ne priteče voda. Z radiatorjev je dobro očistiti prah, da ne ovira normalnega kroženja zraka, in odmakniti vse predmete, ki jih morda zastirajo.

-----

Obvezna vzdrževalna dela dimnikarja:

• čiščenje peči na trdna, tekoča in plinasta goriva
• čiščenje dimnikov in zračnikov
• izvajanje prvih in občasnih meritev emisij dimnih plinov
• izžiganje in brušenje katranskih oblog iz dimnikov pri pečeh na trdna goriva.

Cene

Za čiščenje dimnika, kotla in meritve bo dimnikar zaračunal 33,60 evra. Če bo očistil le dimnik in izmeril dimne pline, bo treba odšteti 22,80 evra. Servis oljnega kotla stane od 60 do 90 evrov, k temu je treba prišteti še 8,5-odstotni DDV. Malo cenejši bo servis plinskega kotla, cene so od 50 do 80 evrov in DDV. Navedeni zneski, v katere so všteti potni stroški serviserja, veljajo za Ljubljano.

Pogostost čiščenja kurilnih naprav, ki jih opravi dimnikar

• Na mali kurilni napravi na trdna goriva je pogostost čiščenja odvisna od njene moči. Dvakrat na leto je treba očistiti napravo z močjo do 250 kW na lesno biomaso, s presledkom najmanj treh mesecev, pri napravah z močjo do 50 kW bo zadostovalo enkrat na leto, pri napravah od 50 kW do 1 MW pa trikrat na leto s presledkom najmanj enega meseca.
• Enkrat na leto je treba očistiti tudi napravo na kurilno olje, če njena moč ne presega 50 kW, dvakrat s presledkom najmanj treh mesecev naj se očistijo naprave z močjo do 250 kW, tiste do 1 MW pa trikrat na leto s presledkom najmanj dveh mesecev.
• Male naprave na plin je treba očistiti le enkrat na leto, ne glede na njihovo moč.

Delo in dom, 17. september 2009