Kaj morajo upoštevati, preden se odločijo za nakup, odkod razlike v ceni, po čem naj presodijo, da je sobna rastlina v dobri kondiciji, in kako ravnati, da ne bi propadla, smo se pogovarjali z Jelko Stopar Metelko iz podjetja Semenarna, pod okrilje katerega spadajo vrt­ni centri Kalia, Nino Pajntar iz Gardenie Ars florae in Tomažem Smrtnikom iz ljubljanske cvetličarne Emporia. S fotografijami predstavljamo tudi izbor iz ponudbe teh podjetij.

Izbira je pomembna, a tudi idealen primerek nam doma ne bo dolgo v veselje, če se o rastlini ne bomo poučili, opozori Tomaž Smrt­nik. Lahko pa se nam bo tudi manj idealna zelena lončnica polepšala, če bomo izpolnili njene osnovne potrebe, doda.

Koliko svetlobe je dovolj, ne merimo po sebi

Kaj moramo torej imeti v mislih, preden se odločimo za nakup določene vrste? Najpomembnejša je svetloba, opozarjajo sogovorniki, pri čemer moramo vedeti, da jo rastline zaznavajo drugače kot ljudje. »Premislimo, kam bomo lončnico postavili in koliko prostora ji lahko namenimo. Prostor mora biti svetel, dlje kot dva metra od okna je zanjo pretemno in bo začela hirati. Če se odločamo za večji primerek, pa nismo prepričani, ali bo dovolj svetlobe, naredimo poskus z majhno rastlino iste vrste, ki je bistveno cenejša. Če bo po mesecu dni vse liste obrnila proti oknu in izgubila prvotni videz, je svetlobe premalo,« svetuje Jelka Stopar. Čeprav je potrebujejo veliko, pa ne marajo neposrednega sonca, opozori Nina Pajntar. »Drevesaste rastline s krošnjo naj stojijo čim bliže oknu. Ko stran, obrnjena od svetlobe, izgubi lepo obliko, ta del obrnemo proti njej. To počnemo tako pogosto, da je proti nam v prostoru ved­no obrnjena lepša stran,« priporoča Smrtnik.

Po njegovih besedah večina lončnic, ki so na trgu, ni pretirano občutljiva na raven zračne vlage, če jih le dovolj zalivamo in če je sestava substrata takšna, da se ne izsušuje prehitro. Omeni pogoste primere, ko dovolj zalite orhideje, ki v naravi rastejo v tropskem okolju z zelo visoko zračno vlažnostjo, v stanovanjih dobro uspevajo in cvetijo na okenski polici neposredno nad radiatorjem. Rastline, ki potrebujejo veliko zračne vlage, je v centralno ogrevanih stanovanjih priporočljivo rositi, vendar ne po cvetovih, svetuje Pajntarjeva.

Sobne lončnice moramo zavarovati tudi pred vdorom hladnega zraka ob zračenju, opozori Jelka Stopar Metelko. Če so mu pogosto izpostavljene, se namreč slabše upirajo boleznim.

Katera je v dobri kondiciji?

Na prodajnih mestih spoznamo zdrave rastline po bleščečih, sijočih, lepo razporejenih listih, ki niso razbarvani, poškodovani ali nakodrani, steblo je čvrsto in ni gnilo, cvetoče rastline imajo veliko cvetnih popkov. Preveriti moramo tudi, da ni škodljivcev – najprej se lahko pojavijo pršice, volnate uši ali kaparji.

»Rastlino je najbolje kupiti takoj, ko pride na prodajno mesto, o čemer lahko kupci zgolj sklepajo. A po nekaterih znakih lahko ločijo sveže od tistih, ki so v trgovini dalj časa. Vrt­narije, cvetličarne in druga prodajna mesta so zelo redko ustrezni za rastline, zato začno te kmalu hirati. Najprej so vidni rumeni, suhi listi ali pa so ti pri dnu stebla celo obrani, pri cvetočih rastlinah začnejo veneti cvetovi, orhideje imajo popke porumenele ali so jim odpadli,« našteva Jelka Stopar Metelko.

Je kateri del leta primernejši za nakup sobnih rastlin, denimo pomlad? Po besedah Nine Pajntar jih lahko kupujemo vse leto (del ponudbe se po sezonah sicer razlikuje), paziti pa moramo, da nam jih trgovec pozimi dobro zavije v papir, da jih zaščiti pred mrazom. Na prodajnih mestih so sezonsko na voljo tiste, ki v danem trenutku najlepše uspevajo in so pri dobaviteljih najkakovost­nejše, dodaja Jelka Stopar Metelko, zato je priporočljivo izbirati med njimi.

Cena in »proizvodnja«

Ker se cene na prvi pogled enakih rastlin na prodajnih mestih zelo razlikujejo, včasih je razlika celo večkratna, smo sogovornike povprašali, od česa je odvisna in po čem se za strokovnjaka pri primerjavi razlikujejo. Tomaž Smrtnik ponazori razlike v ceni na primeru v tem času zelo aktualnih božičnih zvezd: »Na strošek proizvodnje med drugim zelo vpliva, koliko rastlin je v rastlinjaku razporejenih na določeno površino. Če imajo več prostora, so pri enako velikem lončku lepše razraščene, če je proces vzgoje počasnejši in imajo idealne razmere, so bolje utrjene, njihovi cvetni poganjki pa so večji in bolj obarvani. Na ceno vpliva navsezadnje tudi sestava substrata, ki se lahko zelo razlikuje in ima marsikdaj bolj malo skupnega s humusom, saj se v mešanicah uporablja marsikaj, od stiropora, žagovine in podobnega.«

Zaradi takšnih razlik je po besedah vseh sogovornikov pomembna izbira znanega dobavitelja in uveljavljenega proizvajalca. Zanimivo, da so v besednjaku vseh praviloma proizvajalci lončnic, in ne gojitelji. Najpogosteje gre za pravo produkcijo, razlaga Smrtnik, saj se v Evropi sadike rastlin, ki prihajajo z vseh koncev sveta, v računalniško vodenih rastlinjakih v nadzorovanih razmerah razrastejo, delno aklimatizirajo, potem pa jih že odpremijo na trg. Takšna množična produkcija omogoča tudi doseganje zelo nizkih cen, še vedno pa obstajajo velike razlike. Počasneje vzgojene in bolj utrjene rastline so dražje. Na ceno vpliva tudi to, kako je za rastline poskrbljeno pri trgovcih, kako jih ti ob nakupu zavarujejo pred mrazom za prevoz do doma in koliko se lahko posvetijo kupcem. Nina Pajntar razloži, da so višje tudi cene novejših sort rastlin in tistih, ki so zaščitene z licenco.

Nekaj od doma, večina z vseh koncev sveta

Od kod pride na slovenski trg največ lončnic in ali je sploh kaj domačih? Velika večina jih pride iz nizozemskih rastlinjakov, kjer je proizvodnja najbolj specializirana, največja in tudi najcenejša, pripoveduje Jelka Stopar Metelko. Zelo kakovostne lončnice vzgajajo Danci in Belgijci, veliko takšnih podjetij je tudi v Nemčiji in Franciji. Manj zahtevne lončnice in tiste, ki slabo prenašajo prevoz, prihajajo tudi iz slovenskih rastlinjakov, npr. primule, krizanteme in božične zvezde, dodaja. Smrtnik in Pajntarjeva kot primer zelo kakovostnih domačih lončnic omenita božične zvezde slovenskih gojiteljev.

Za tržno proizvodnjo večine sobnih rastlin ne razmnožujejo s semeni, saj bi trajalo predolgo. Sploh pri cvetočih se množično uporablja meristemsko razmnoževanje, kar pomeni, da rastne vršičke matičnih rastlin v laboratorijih razrežejo na majhne delce in iz njih vzgojijo sadike s povsem identičnimi lastnostmi, klone, razlaga Smrtnik. Takšna proizvodnja je najcenejša v Keniji, na Kitajskem, Tajskem in drugod, iz Srednje in Južne Amerike prevažajo v letalskih ali ladijskih kontejnerjih v Evropo dele rastlin, denimo veje juk, ki jih tu potem posadijo kot potak­njence in v rastlinjakih gojijo do velikosti, primerne za trg.

Kdaj presaditi?

Je sobne rastline treba doma presaditi, takoj ko jih prinesemo iz trgovine? Težko je posploševati, pravi Tomaž Smrtnik, veliko je odvisno od vrste. Večina rastlin pride na trg v lončku, ki je tisti trenutek zanje še primeren, če hočemo, da se bodo naprej razvijale, pa jih je priporočljivo presaditi. To velja zlasti za hitro rastoče zelene lončnice; drugače je z orhidejo falenopsisom, ki je v naravi priraslika v krošnji dreves in ne potrebuje veliko substrata. V istem lončku je lahko tudi več let. Spet druge rastline bolje uspevajo v utes­njenih posodah, zato se moramo o njihovih zahtevah poučiti, če želimo, da nam bodo dolgo in lepo uspevale. Drugače seveda ravnajo tisti, ki zelene sobne rastline postavijo v prostor zgolj kot okrasni predmet ali ki poceni cvetočo lončnico kupijo namesto šopka na mizi, pravi.

Po besedah Nine Pajntar je čas za presajanje takrat, ko korenine že prerastejo večino lončka. Pri tem moramo paziti, da ne izberemo prevelikega lonca, ker je več možnosti zakisanja zemlje, zaradi česar rastlina začne gniti in propade. Presajamo navadno spomladi, ko se dan začne daljšati.

»Pozimi, v času kratkega dne, rastline počivajo, in če je res nujno, samo dodamo zemljo v loncu. Tudi drugače lončnice nimajo rade pogostega presajanja. Na dno lonca nasujemo založno gnojilo, nato tenko plast zemlje in potem rastlino s staro koreninsko grudo. Ob rob nasujemo še substrat in prav ga malo dodamo še na vrhu rastline. S takšnim založnim gnojenjem uspešno rastejo najmanj eno leto, lahko pa tudi do tri, če gre za res velike lončnice,« priporoča Jelka Stopar Metelko.

»V resnici so rastline zelo skromne in nas nikoli ne razočarajo, če jim damo tisto malo, kar potrebujejo. Vedno dobimo od njih veliko več, kot vložimo: polepšajo nam dom, pa še mi smo veseli zaradi njihove lepote,« za konec povzame Tomaž Smrtnik.