Traso ene najbolj trdih tekaških preizkušenj na svetu je pretekla v 31 urah in 17 minutah, kar je zadostovalo tudi za 34. mesto v skupni uvrstitvi. Med ženskami je morala premoč priznati zgolj Madžarki Szilviji Lubics, ki je tekla 29 ur in 7 minut, tretjeuvrščeno Mimi Anderson iz Velike Britanije pa je prehitela za petnajst minut.

Pot špartanskega maratona je bila začrtana leta 1982, ko se je avstralski tekač John Foden odločil preteči razdaljo med Atenami in Šparto in pri tem premagati nekaj prelazov. Preskušnjo si je zamislil na podlagi zgodovinskega Herodotovega pisanja o tekaškem slu Filipidesu, ki naj bi ga leta 490 pred našim štetjem z novico o izkrcanju in skorajšnjem napadu Perzijcev poslali iz Aten po vojaško pomoč v Šparto. Pot naj bi bil pretekel v 36 urah.

V osemdesetih letih 20. stoletja so se špartanskega ultramaratona začeli udeleževati največji tekači tedanjega časa, vključno z Grkom Yiannisom Kourosom ter Slovencem Dušanom Mravljetom. Kouros je že od leta 1984 rekorder teka s časom 20 ur in 25 minut. Tega leta je bil Dušan Mravlje drugi, s časom 24 ur in 39 minut, najboljši slovenski izid pa je postavil leto kasneje s časom 23 ur in 44 minut.

Ruth Podgornik Reš, ki je športnica od otroških let, o sebi rada reče, da je najbolj vztrajna tekačica med vrtnarji in najvztrajnejša vrtnarka med tekačicami. Ko je sezona urejanja vrtov in okrasnih korit na vrhuncu, trenira zgodaj zjutraj ali zvečer, pred grško tekaško preizkušnjo pa so bili njeni treningi čedalje intenzivnejši. Tako je denimo julija in avgusta letos v 13 dneh in šestih urah kot prva ženska pretekla 800 km dolgo slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana.V minulih letih je že pretekla ultramaraton Transahariana na jugu Alžirije, pri katerem je bilo treba premagati 270 kilometrov in več kot 3000 metrov nadmorske višine, in se udeležila teka okoli Mont Blanca, kjer tekači na 166 kilometrov dolgi trasi premagajo 9500 višinskih metrov.