Tako se najlaže izognemo morebitnim razočaranjem sredi poletja, kajti nihče noče postati suženj nepremišljenih ali prenagljenih odločitev. Eden pomembnejših dejavnikov, če že ne najpomembnejši, je čas, ki ga lahko namenimo poletni oskrbi cvetlic, pa naj si bo v cvetličnih koritih, cvetličnih loncih ali na gredi. Le redki so res predani njihovemu vsakodnevnemu negovanju, za večino je dan žal prekratek. Negovanje ne vključuje samo zalivanja, temveč tudi gnojenje, odstranjevanje odcvetelih cvetov in poškodovanih ter bolnih listov. Od časa do časa je treba vzeti tudi škarjice in razmejiti ter tako usmeriti rastline, da ne tekmujejo in ne izgubljajo po nepotrebnem energije za zdravo rast.

S pravilno izbiro rastlin, prilagojeno sončni ali senčni legi, se izognemo različnim težavam, ki bi lahko nastale zaradi neprimerne zasaditve. Z lego pa je povezana tudi potreba po količini zalivanja. Če bomo senčne rastline sadili na sonce, jih bomo nenehno zalivali, a bodo kljub temu imele ožige, sončne pa se bodo v senčnih legah pretegovale in slabo cvetele.

Za uspešno rast rastlin so pomembna dovolj velika cvetlična korita in tudi substrat, v katerega bomo sadili. Ta naj bo dovolj humozen, prepusten, vsebovati pa mora tudi delce, ki bodo zadrževali vlago.

Cvetlične zasaditve so lahko enotne ali mešane. Mešane so se pokazale kot uspešnejše, saj v primeru, da smo nepravilno izbrali neko rastlino, druga zaraste njej namenjeni prostor in se to sčasoma skoraj ne opazi.

Vodilne in spremljajoče

Pri mešanih zasaditvah so si rastline lahko enakovredne ali pa jih delimo na vodilne in spremljajoče.

Vodilne na začetku ne izstopajo po velikosti, sčasoma pa prevzamejo primat v zasaditvi. To moramo upoštevati že pri sajenju in jim zagotoviti dovolj prostora. V nasprotnem primeru bodo zamorile druge rastline in zasaditev ne bo zažarela tako, kot bi morala. Znotraj te skupine delimo rastline še po zahtevnosti vzdrževanja, in sicer na tiste, ki ne potrebujejo veliko nege, in druge, ki jih je treba redno dognojevati in dovolj zalivati. V prvo skupino denimo spadajo bršljanke, polviseče in pokončne pelargonije, fuksije, begonije, gavre, dipladenija, kalocefalus, gvinejske vodenke, iz druge pa velja omeniti surfinije, milijonske zvončke, petunije …

Spremljajoče rastline običajno sadimo v več­jem številu. Nekatere med njimi prikupno cvetijo že takoj po sajenju in zasaditvi takoj dodajo piko na i, vendar se sredi poletja že izpojejo, sledi le nežno pocvitanje. Mednje uvrščamo afriško marjeto – dimorfoteko, dias­cijo, alstromerijo, nageljčke … Druge spremljajoče rastline pa so najprej komaj opazne, marsikdo se celo vpraša, zakaj jih sploh sadi. Te pač presenetijo pozneje. Bolj ko se čas nagiba v jesen, bolj kažejo svojo lepoto. Lahko bi jih poimenovali kar jesenske lepotice. To so strukturne rastline, denimo, sladki krompir, različni smilji, timjani, dihondra, vinica, raznolike trave … V cvetlična korita lahko poleg tako imenovanega balkonskega cvetja vključimo še enoletnice, trajnice, plezalke, zelišča in začimbe. Skratka, domišljija ne pozna meja.