Kot so zapisali na zavodu, kupec naroči tujerodne rastline in jih posadi na vrt, te pa se lahko razširijo v okolje in postopoma oblikujejo goste sestoje, iz katerih izrinejo domorodne vrste. S pošiljko lahko nenamerno vnesemo tudi različne škodljivce, ki so prisotni na rastlinah ali v lesu, še posebej, če je ta neobdelan, so izpostavili.

O tujerodnih rastlinah so na 13. konferenci, ki je prejšnji teden potekala v Cancunu v Mehiki, razpravljale pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki jo je Slovenija ratificirala 1992.

Na zavodu so zapisali, da sicer v Evropi za tujerodne vrste, ki bi lahko povzročile veliko gospodarsko škodo, že dolgo veljajo stroga fitosanitarna pravila, za tujerodne vrste, ki imajo škodljive vplive na okolje, ne pa nujno tudi na gospodarstvo, se medtem zakonodajni sistem na evropski ravni vzpostavlja šele v zadnjih letih.

Lani je začela veljati nova evropska uredba, z izvedbenim predpisom pa od avgusta letos velja prepoved uvoza v države EU za 14 vrst rastlin. A na trgu je še na stotine potencialno invazivnih vrst, med njimi so številne okrasne rastline, katerih semena ali sadike so na prodaj v spletnih trgovinah, so opozorili na zavodu.

Za te vrste pogosto ni mehanizmov preverjanja ob vstopu v državo, zato je pomembno, da na nacionalni ravni vzpostavimo sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja.

Oblikovanje takšnega sistema za tujerodne vrste v gozdovih je osrednji cilj projekta Life Artemis. V okviru projekta, ki ga sofinancirajo Evropska komisija, ministrstvo za okolje in prostor in Mestna občina Ljubljana, se bodo do oktobra leta 2020 zvrstile številne aktivnosti, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis pa bodo kot partnerji projekta intenzivno usposabljali strokovnjake in prostovoljce za prepoznavanje tujerodnih vrst ter osveščali javnost o pomenu odgovornega ravnanja s tujerodnimi vrstami.