Poleg anorganskih toplotnoizolacijskih materialov (steklena in kamena volna) poznamo tudi organske. Najpogostejši so ekspandirani in ekstrudirani polistiren ter penjeni poliuretan. Prvi je zelo obstojen in nestrupen, a neodporen na organska topila in temperature, višje od 80 stopinj Celzija. Ekstrudirani polistiren pa je nepogrešljiv predvsem na mestih, kjer je toplotna izolacija v neposrednem stiku z vodo (npr. v kleteh), saj tako rekoč ne vpija vode.

Alternativni materiali

Vedno bolj se uveljavljajo tudi tako imenovani ekološki ali alternativni materiali - celuloza, pluta, kokos, bombaž, trstika, ovčja volna, lesne plošče iz oblancev. Po toplotnoizolativnih lastnostih so tovrstni materiali povsem primerljivi s klasičnimi, a so za razliko od drugih nekoliko dražji.

Celulozne kosmiče uporabljamo predvsem za izoliranje streh, sten in podov. Kosmiči se enakomerno razporedijo in zapolnijo vse kotičke, celuloza pa zelo dobro zadržuje toploto – 30 centimetrov debela plast toploto drži do 12 ur, preden ta preide nazaj v prostor.

Pluta je primerna za izolacijo sten iz vseh gradbenih materialov (razen iz lesnih špalet), primerna je tudi za toplotno in zvočno izoliranje tal.

Kokosova vlakna se uporabljajo za toplotno izolacijo streh in sten, tesnjenje oken in vrat, pa tudi za zvočno zaščito v mokrem in suhem estrihu.

Bombaž uravnava vlago v prostoru in je dober toplotni izolator. Uporabljamo pa ga tudi kot izolacijo proti udarnemu zvoku.

Trstika pride v poštev predvsem pri obnovi spomeniško zavarovanih objektov, kjer ne smemo spreminjati fasade. Stene izoliramo od znotraj, nanje pa lahko nato nanesemo kateri koli omet.

Ovčja volna je paroprepustna in tako kot vsi naravni materiali dobro uravnava vlažnost v prostoru, poleg tega se ne poseda oziroma dolgo obdrži svojo obliko, zato je primerna za izolacijo vseh vrst prostorov, uporablja pa se tudi za tesnjenje manjših odprtin.

Lesna vlakna pa uporabljamo za izolacijo zunanjih in notranjih sten, talnih in stropnih plošč, v mansardah in na ostrešju. Z njimi lahko, podobno kot s celuloznimi kosmiči, zapolnimo najtežje dostopne dele, izolacijo iz lesenih vlaken pa odlikuje tudi velik časovni zamik prehoda toplote  -
30 centimetrov debela plast namreč toploto drži tudi do 17 ur.

Poleg naštetih pa se za izolacijo lahko uporabljajo tudi konoplja, glina, slama, bombaž, lan, …