Prvi korak: razgibana strop in poševna stena

Sabina Jančar in Miran Podjed sta svoji prvorojenki namenila dobrih dvanajst kvadratnih metrov veliko sobico v mansardi. Ko sta jo začela opremljati, je bila bodoča mamica že v visoki nosečnosti, zato sta se dogovorila, da bo urejanje povsem očkova domena. »Če bi izbirala oba, bi se hitro zapletlo. Kar je všeč meni, ni nujno, da je tudi njej. Najbolje je zapreti vrata in narediti, kar si se namenil. Bo pa zato imela več besede pri otroški sobi v novi hiši, ki jo gradiva, zdaj namreč živiva pri starših,« pravi očka zdaj enomesečne malčice, kakor jo ljubkovalno imenuje. Ker je želel popestriti prostor, se je odločil, da bo strop in poševno steno razgibal z mavčnokartonskimi ploščami. Z njimi še ni imel praktičnih izkušenj, zato se je dal poučiti prijatelju, ki mu je razložil osnovna pravila, nato jih je začel oblikovati. Najprej si je zamislil nekakšen krog na stropu, potem pa je sproti razvijal idejo. »Delal sem čisto po občutku. Zdaj sicer vidim napake, marsikaj bi lahko naredil bolje, a glede na to, da sem imel prvič opraviti z mavčnokartonskimi ploščami, sem čisto zadovoljen.«

Drugi korak: izbira barv

S primernimi barvami lahko ustvarimo prijetno bivalno okolje. Strokovnjaki priporočajo za otroške sobe svetlejše barve, ki ugodno vplivajo na otrokovo počutje in razpoloženje. Najprimernejši so odtenki vijoličaste in modre, rožnate in marelične ter zelene. Otroke, tudi dojenčke, sicer najbolj pritegnejo žive barve, kot so modra, rumena in rdeča, na primer. Bodoča starša nista vedela, katerega spola bo njun otrok, zato za deklico »zaukazana« rožnata in modra za fantka že od začetka nista prišli v poštev. Kombinacijo belega stropa, zelenih sten in oranžnih poševnin je izbral očka, ki je vse tudi sam prepleskal: »Zdelo se mi je, da sta oranžna in zelena primerni tako za fantka kot za punčko, pa še lepo poživita prostor.«

Tretji korak: izbira pohištva

Kakor pravi sogovornik, pri pohištvu nista komplicirala. Po nizke omare, predalnik in police v beli barvi sta se odpravila v Ikeo, zapletlo pa se je pri previjalni mizici: »Veliko sva hodila po trgovinah in si jih ogledovala, ampak tiste, ki so nama bile všeč, so bile zelo drage, predrage. Zato sem od vsake 'vzel' nekaj, kar se mi je zdelo dobro, in se odločil, da jo bom izdelal sam.« Za nogice in spodnji del z odlagalno poličko je uporabil podnožje stare mize na kolescih. Iz iverne plošče je izdelal previjalno površino, jo zbrusil in prebarval, nato pa odnesel k prijatelju tapetniku, da jo je oblekel v belo. »Previjalno ploščo bom lahko potem, ko bo malčica nekoliko zrasla, odstranil in naredil večjo. Sicer pa jo je mogoče že zdaj brez težav odstraniti in po potrebi očistiti,« navdušeno razlaga očka, ki so mu zaobljene linije in okrogline zelo pri srcu. Funkcionalnost svojega izdelka večkrat preveri v praksi, pri previjanju. Poličke so ravno na pravem mestu, pravi, vse, kar potrebuješ, je pri roki, od plenic do mazil in drugih pripomočkov. Le kolesca bo treba zamenjati, ugotavlja.

Četrti korak: dekoracije na steni

Posebnost sobice so dekoracije na stenah – metulji, oblaki, žirafa, slonček in druge –, ki jih je Miran Podjed prav tako izdelal sam. Kakor pravi, z ženo idej za opremljanje sobice nista iskala v revijah, ampak so se utrinjale sproti. Stenske dekoracije, na primer, je odkril med brskanjem po spletu: »Našel sem fotografije različnih figuric. Tiste, ki so mi bile všeč, sem kar takoj prerisal na papir, nekaj bolj zapletenih pa sem najprej natisnil.« Like je prerisal na plošče ekspandiranega polistirena in jih izrezal s povratno žago. Material je sicer zelo preprosto obdelovati, a povratna žaga zahteva nekoliko spretnosti, zato je tistim, ki dela z njo niso vešči, ne priporoča. Robove in površino izrezanih likov je zbrusil z brusnim papirjem, da so gladki in lepo zaobljeni, in vse skupaj prebarval z elastično barvo za beton. Na zadnjo stran je pritrdil še kos ekspandiranega polistirena, tako da dekoracija ni neposredno pritrjena na steno, ampak je med njo in steno približno centimetrska vrzel, kar daje vtis tridimenzionalnosti. Izdelava ene dekoracije mu je skupaj z barvanjem vzela dobro uro časa.

Peti korak: osvetlitev

Osrednja luč na sredini stropa je edino vidno svetilo v sobi. V reži pod spuščenim stropom se namreč skriva še dvakrat pet metrov LED-traku, ki ga je sogovornik kupil na spletu (e-Bay). »Otrok naj ne bi spal v popolni temi, zato je bil LED-trak idealna rešitev. Z daljinskim upravljalnikom lahko nastavim barvo svetlobe (modro, rdečo, vijoličasto, zeleno ...) in njeno jakost, kakor se mi zazdi,« razlaga Miran Podjed. Majhni otroci so namreč zelo občutljivi na močno svetlobo, zato naj ob posteljici in previjalni mizici ne bi imeli svetil, ki bleščijo. Izpod spuščenega stropa pa prihaja pridušena svetloba, ki malčice prav nič ne moti.