Ko govorimo o notranjih toplotnih izolacijah, stopamo na občutljivo področje gradbene fizike, pravi Marjeta Lutman iz podjetja Fibran. Pri tem ni pomembno le, kateri toplotnoizolacijski material izberemo, temveč moramo poznati celotno sestavo stene ali stropa, da se izognemo čezmerni kondenzaciji v konstrukcijskem sklopu. Z izolacijo na notranji strani se namreč težko izognemo top­lotnim mostovom in na teh mestih imamo lahko pozneje težave z vlago in plesnijo.

Za notranjo izolacijo kot primarno se zato odločimo le izjemoma; ko želimo dodatno izolirati le nekatere prostore v stavbi in ko zaradi različnih razlogov ne moremo ali pa ne smemo (stavbe pod spomeniškim varstvom) zidov izolirati z zunanje strani. V zakup je treba vzeti, da se bo površina prostora zaradi sloja toplotne izolacije nekoliko zmanjšala, na novo bo treba narediti omete, bodisi klasične bodisi iz mavčnokartonskih plošč, zamenjati bo treba tudi okenske police, saj bodo stare zaradi sloja izolacije preozke, pod nove police pa je priporočljivo namestiti sloj izolacije, s čimer se izognemo toplotnemu mostu na tem mestu.

Vlažnih sten ne smemo zapirati

Če so stene v prostoru, ki ga nameravamo izolirati z notranje strani, vlažne, moramo najprej odkriti vzroke navlaževanja, opozarja Marjeta Lutman. Vlažnih sten ne smemo zapirati, ker s tem ne odpravimo izvora težave, ampak jo le prekrijemo, tudi novega navlaževanja z nepravilno izvedeno notranjo izolacijo ne smemo povzročiti. Vemo namreč, da navlažena toplotna izolacija ni učinkovita, plesni, ki se razvijejo zaradi vlage, pa zelo škodljivo vplivajo na zdravje.

V prostorih s povišano vlago potrebujemo sistem toplotne izolacije s parno zaporo, ki prepreči kondenzacijo v toplotni izolaciji in na stikih s hladno steno, pojasni Roman Kunič iz podjetja Fragmat. Če steno zapremo s parno zaporo, se ne zgodi nič, kar bi negativno vplivalo na počutje oziroma bivalno in delovno okolje. Kunič s to izjavo nasprotuje nekaterim strokovnjakom in laikom, kar utemeljuje s podatkom, da zelo majhen delež v notranjosti ustvarjene vlage zapušča prostor skozi stene – pri običajnih gradbenih materialih je ta delež večinoma manjši od dveh odstotkov in skoraj nikoli višji od štirih, preostala vlaga pa mora zapustiti prostor z naravnim ali umetnim prezračevanjem.

V prostorih s povečano vlago, kot sta kuhinja in kopalnica, po njegovih besedah praviloma vgrajujemo izolacijo s parno zaporo v sistemu z mavčnimi ploščami, saj v nasprotnem primeru vlaga kondenzira v sami toplotni izolaciji ali v slojih proti zunanjosti (v hladni steni), kar pomeni grožnjo za naselitev do zdravja škodljivih plesni.

Pravilno zaporedje

Če želimo imeti ometane stenske ali strop­ne površine, lahko za izolacijo uporabimo plošče iz ekstrudiranega (XPS) ali ekspandiranega polistirena (EPS). Plošče iz XPS se po besedah Lutmanove na hladne stene lepijo z nizkoekspanzijskim poliuretanskim lepilom. Na prilepljene plošče nato nanesemo lepilno malto, armirno mrežico, še en sloj lepilne malte, izravnalni sloj in oplesk. Tudi za plošče iz EPS uporabljamo le namenska lepila, poudarja Kunič in dodaja, da morajo biti plošče dimenzijsko stabilne, da jih ne bo treba sidrati, in imeti zaprto celično strukturo.

Če bodo stenske ali stropne površine obložene z mavčnokartonskimi ploščami, za izolacijsko polnilo uporabimo mineralno izolacijo, pri čemer moramo zelo pazljivo vgraditi ustrezno membrano za uravnavanje prehoda vodne pare, opozarja Lutmanova in dodaja, da se je najbolje za vsak primer posvetovati s strokovnjaki oziroma proizvajalci posameznih toplotnih izolacij. Kunič posebej poudarja, da konstrukcijskih sklopov ovoja stavbe nikakor ne smemo sestavljati poljubno, saj lahko tudi najmanjši delež vlage, ki skozi ovoj izstopa v okolico in nekje na tej poti zastaja, povzroči obilo nevšečnosti. Kako si torej pravilno sledijo posamezne plasti?

Če bomo stene izolirali s kameno volno, si plasti po besedah Primoža Bernarda iz podjetja Knauf insulation sledijo od zidu proti notranjosti v naslednjem zaporedju: zid, ustrezna podkonstrukcija z izolacijskimi ploščami iz mineralne volne, parna zapora, zatesnjena z ustreznimi lepili in trakovi, ter zaključna obloga iz mavčnokartonskih plošč.

Če bomo stene izolirali z lesnovlaknenimi ploščami, si plasti po navodilih Mira Škvorca iz podjetja Eko produkt sledijo takole: zid z notranjim ometom, lepilo, lesnovlaknene plošče (te morajo biti s paroprepustnim lepilom prilepljene na steno tako, da med njimi in steno ni zračnih žepov), parna ovira in mavčnokartonska obloga. Sestava stene je podobna, če uporabimo vpihano izolacijo: zid z notranjim ometom, približno centimeter od stene odmaknjena podkonstrukcija, vanjo se vpiha celulozna izolacija, sledita še OSB-plošča kot parna ovira in mavčnokartonska obloga. Vse stike parne ovire je treba zrakotesno zatesniti, poudarja Škvorc.

Najmanj deset centimetrov

Kako debel sloj toplotne izolacije bomo namestili, je odvisno sestave stenske ali stropne konstrukcije ter od izbora izolacijskega materiala, saj je navlaževanje, ki je najbolj kritična posledica nepravilnega izoliranja, odvisno tudi od paroprepustnosti toplotne izolacije in zaporedja posameznih slojev, pravi Marjeta Lutman. Dejstvo pa je, da si v večini primerov težko privoščimo veliko debelino izolacije, saj se zaradi nje zmanjša uporabna površina prostora. Debelina izolacije naj bi bila sicer skladna z zahtevami pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures), kar pomeni najmanj deset centimet­rov, odvisno od obstoječe stene in vrste ter učinkovitosti izolacije, pojasni Primož Bernard. Zahtevam pravilnika denimo ustrezajo deset centimetrov debele plošče iz EPS s preklopi ali osem centimetrov debele lesnovlaknene plošče, prav toliko debele plošče iz grafitnega EPS ...

Omenjena debelina seveda pride v poštev, če imamo dovolj prostora. Polovico manj prostora ob enakih toplotnoizolacijskih karakteristikah nam bodo po besedah Romana Kuniča vzeli vakuumski izolacijski paneli, ki pa so za zdaj še zelo dragi.

Ne pozabimo na strop

Pri toplotni izolaciji zunanjih sten z notranje strani pa ne glede na način izvedbe vedno obstaja možnost, da toplotni most ne bo v celoti odpravljen. Vzrok za to so lahko neizolirane betonske vezi, preklade in tudi različni načini grajenja stavb, zato je priporočljivo toplotno izolirati tudi stropne površine. Sloj izolacije mora biti v tem primeru debelejši kot na stenah. Če gre medetažno konstrukcijo med neogrevano kletjo in ogrevanim prostorom nad njo, je največja dovoljena toplotna prehodnost 0,35 W/m2K, kar po Kuničevih besedah pomeni, da je treba na strop namestiti najmanj 13 centimetrov belega EPS, na primer, ali 10 centimetrov grafitnega. Če pa gre za medetažno konstrukcijo med ogrevanim prostorom in neogrevanim podstrešjem, na primer, je največja dovoljena toplotna prehodnost 0,20 W/m2K, kar dosežemo z vgradnjo najmanj 22 centimetrov belega ali 18 centimetrov grafitnega EPS.

Prostore proti hladnemu podstrešju je sicer najbolje izolirati z zgornje (hladne) strani, kjer se redko pojavijo težave s kondenzacijo in še debelina izolacije v tem primeru ni težava, pravi Kunič. Kleti in drugih prostorov pod ogrevanimi prostori pa tudi ni težko izolirati. Na spodnji strani očiščene površine, ki jo prej premažemo z akrilno emulzijo za boljši oprijem fasadnega lepila, vgrajujemo lahke fasadne plošče, ki jih drži že sama adhezija lepila. Trdih izolacijskih plošč po sogovornikovih besedah ni priporočljivo vgrajevati, saj jih je treba zaradi slabe dimenzijske stabilnosti sidrati, kar lahko pri armiranobetonskih konstrukcijah pomeni težave.

Po vsej površini izolirane špalete

Toplotna izolacija na notranji strani v ničemer ne zaostaja od toplotnega ovoja na zunanji stavbe, a le, če je pravilno in kakovostno vgrajena, kar vključuje tudi oziroma predvsem izvedbo detajlov okrog oken. Pri izoliranju špalet in okenskih polic bi si morali izvajalci predstavljati, da »oblačijo« hišo, pravi Marjeta Lutman – okenski ovir je top­lotni most, na katerem je povečan prehod toplote, zato ga je treba ločiti od ogrevanega dela konstrukcije. Z drugimi besedami: špalete morajo biti po celotni površini prekrite z izolacijo, to je treba namestiti tudi pod okenske police, s čimer zmanjšamo prehod toplote mimo okenskega okvirja in čim bolj izničimo toplotni most.

Izolacijske plošče je treba obdelati z gradbenim lepilom, armiranim s stekleno mrežico, uporabiti je treba zaključne letve in vogalnike z mrežico, saj se vogali najhitreje poškodujejo, poleg tega lahko le s temi fasadnimi elementi dosežemo ravnost robov, doda Kunič.