Iz vsakega kotička velikega, čez dva nivoja segajočega osrednjega prostora, nad katerim se odpira galerija, seže pogled daleč čez Maribor. Odprtost prostora navzven in navznoter je bila velika, pravzaprav glavna želja lastnikov hiše v zaselku Trčova. Iz tega izhodišča se je razvijala arhitektura lesene montažne hiše, ki je tako na jugozahodni strani dobila od stropa do tal segajoče steklene površine. Z njimi se je pojavila bojazen, da bo poleti v njej neznosno vroče, pozimi pa bo toplota zlahka našla pot ven. Niso dolgo iskali rešitve. Zaupali so izvajalcu in drugim strokovnjakom, ki so jim predstavili koncept energijsko varčne hiše, in se odločili za kakovostnejša okna, učinkovito senčenje, prezračevalni sistem in nekaj več toplotne izolacije. Našteto zagotavlja ugodno bivanje v vseh letnih časih in po štirih letih v hiši naša gostitelja pritrdita, da so bile odločitve prave, čeprav je bila naložba zaradi njih za približno tretjino dražja. Več o lesenih energijsko varčnih hišah lahko preberete na www.lesena-gradnja.si.

Že prej sta živela v montažni hiši, v kateri je bilo življenje drugačno kot v zidani, ki se je lastnica spominja iz mladosti. Prijetnejše, temperatura je bolj enakomerna, ni več mrzlih hodnikov in toplih prostorov, stene so tople, občutek je preprosto boljši, poskuša opisati bivanje v leseni hiši. Ko se je ponudila priložnost, da zgradita novo, sta vedela, da bo ta lesena, najverjetneje montažna, odvisno od tega, kaj ponujajo različna podjetja in izvajalci, predvsem pa koliko so prilagodljivi pri izpolnjevanju njunih želja, pove gostiteljica. Vedela sta tudi, da sodobna tehnologija izdelave montažnih hiš omogoča bistveno bolj odprto zasnovo, v kateri se ne počutiš utesnjeno. Prejšnja je bila klasična, z veliko majhnimi prostori in hodniki. Vse drugo, o čemer je treba razmišljati pri načrtovanju hiše, so bile neznanke, s katerimi sta se spopadala sproti, ko je projekt nastajal.

Tipsko hišo sta spremenila po svoje

Izbrala sta tipsko hišo in ji dodala svoj pečat. Spominjata se, da nič ni bilo nemogoče, izvajalec je vsako njuno željo premlel in našel rešitev. Tako sta del južne stene pomaknila ven in ustvarila prostor, obdan z okni od vrha do tal, v katerem zdaj kraljuje velika jedilna miza. To je omogočilo, da sta galerijo, ki vodi v spalnice v zgornjem nadstropju, pomaknila v ozadje hiše in del bivalnega prostora odprla vse do ostrešja z vidnimi tramovi oziroma škarniki. Namesto klasičnega sta v kuhinji želela ozko podolgovato okno po vsej dolžini stene oziroma nad vsemi spodnjimi kuhinjskimi elementi ob njej. Nekaj sprememb sta naredila tudi v kopalnici. Premisliti je bilo treba še o balkonih oziroma terasah, saj sta želela, da lahko iz bivalnega prostora stopita ven kjerkoli. Parcela se spušča, zato je hiša na severni strani vkopana. Le večjo teraso sta lahko naslonila na del starega zidanega vikenda, ki je bil prej na parceli, balkone pa je bilo treba podpreti, vendar nista želela, da bi podporni stebri ovirali gibanje na dvorišču in celo kazili videz hiše. Premišljeno načrtovanje gradnje z lesom omogoča zelo dobre rešitve, skoraj brez omejitev, sta zdaj zadovoljna.

Nove tehnologije so bile neznanka

Med vsemi spremembami so imela največji vpliv na bivanje velika okna, ki se iz jedilnice nadaljujejo tudi na južni in zahodni steni dnevne sobe. Bolj kot to, da bo pozimi skoznja uhajalo veliko toplote in bo zato raba energije za ogrevanje velika, sta se bala, da bo poleti zaradi vdora vročine življenje v hiši neznosno. Dodatno skrb je povzročalo dejstvo, da nista želela klasične split klimatske naprave, pravi lastnik. Dve sta imela v prejšnji hiši in se nista nikoli navadila nanju, preveč je pihalo in ropotalo, zunanje enote pa niso ravno v okras, pove. Ko je svojo zadrego zaupal izvajalcu, jima je ta predstavil energijsko varčno gradnjo z debelejšo toplotno izolacijo, toplotno bolj izolativnimi okni in tudi možnostjo vgradnje prezračevalnega sistema ter ogrevanja s toplotno črpalko. Prvič sta slišala zanj, prav tako nič nista vedela o toplotnih črpalkah. »Delovanje teh naprav je bilo za naju popolna neznanka, sploh si nisem predstavljal, kako se bomo s toplotno črpalko greli in hladili in ali bomo zaradi prezračevanja še odpirali okna,« se spominja gostitelj. Ker je človek svetovnega spleta, se je lotil raziskovanja. Veliko je prebral in si na koncu rekel: »Če toplotne črpalke na Švedskem delujejo v ledu, ni vrag, da ne bo ogrela tudi naše hiše.« Odločitev je padla in projekt za hišo je začel nastajati v duhu energijske varčnosti. To je bilo pred več kot petimi leti, ko nihče pravzaprav še ni imel veliko izkušenj s takšno gradnjo niti s sistemi za ogrevanje in prezračevanje. Zato si niso zastavili cilja, koliko varčna mora biti hiša, in pri marsikaterem posegu so bili celo poskusni zajčki, še razloži. Prilagodili so debelino toplotne izolacije, vgradili toplotnoizolativna okna, polnjena s plinom, hišo so na severovzhodni strani precej zaprli.

Toplotna črpalka, kamin in prezračevanje

To je bila osnova, na podlagi katere so pripravili projekte za toplotno črpalko, talno ogrevanje in prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka.
Lastnik je sprva razmišljal, da bi kot vir uporabili toploto kamnin in na parceli zvrtali vrtino za geosondo. Vendar je parcela dovolj velika, zemlja pa ilovnata, kar je idealno za učinkovito delovanje toplotne črpalke zemlja/voda, zato so misel na bistveno dražjo geosondo hitro opustili. Izbrali so reverzibilno toplotno črpalko in na približno 600 kvadratnih metrih razpeljali sedem stometrskih vodov zemeljskega kolektorja. Zadostovalo bi 500 metrov, vendar so se za več odločili predvsem zato, ker tako ogrevajo še vodo v bazenu na dvorišču. Toplotna črpalka je povezana s talnim gretjem v vseh prostorih, tudi v kletnih, ki so namenjeni druženju in preživljanju prostega časa. Za hlajenje bi bilo bolj učinkovito, če bi vgradili stensko ali stropno hlajenje, vendar v osrednjem prostoru za to ni dovolj površin, pravi gostitelj.

Kljub črpalki se pozimi večji del sezone ogrevajo z drvmi, ki jih kurijo v kaminu v dnevni sobi. To je opravilo, pri katerem gostitelj zelo uživa, poleg tega drva skupaj s soncem, ki se upre skozi velika okna, zadostujejo za prijetno toplino. Toplotna črpalka se zaradi ogrevanja vključi redkokdaj, povezana pa je s prezračevalno napravo in pozimi pogreje zrak pred vstopom v rekuperator. Črpalko uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode, še več pa deluje poleti, ko z njo ogrevajo 60 kubičnih metrov vode v zunanjem bazenu. Poleti je tudi eden od virov hlajenja hiše, dodatni vir je prezračevalna naprava. Pod zemljo so speljali približno 40 metrov dolgo cev za zajem zraka, ki prihaja v prezračevalno napravo. Zrak se v cevi pohladi in poleti pomaga pri hlajenju prostorov, v katere prihaja skozi ozke reže zračnikov, ki so nameščeni v tleh pod okni. Delno pa se hiša hladi s talnim gretjem, kamor prihaja hlad iz zemeljskega kolektorja. Pri tem delujejo le obtočne črpalke, kar pomeni, da je hlajenje pasivno in skoraj brezplačno. Dodatno jih pred vdorom toplote ščitijo zunanje žaluzije na vseh oknih, tako da v hiši nikoli ni več kot 25 stopinj Celzija, pravita gostitelja.

Prava odločitev kljub višji naložbi

Dvomi, ki sta jih imela pred takrat njima novo in neznano tehnologijo, so bili razumljivi, vendar štiri leta prijetnega bivanja v hiši potrjujejo, da so bili odveč, vse odločitve pa pravilne. Poleg tega da naprave ne zahtevajo nobenega posebnega vzdrževanja, le v kolektor je bilo treba dvakrat doliti glikol (mešanica, ki iz zemlje v toplotno črpalko prenaša toploto), ni treba razmišljati o nabavi goriva. Prezračevanje hiše je tehnologija, ki zagotavlja čist in svež zrak, v prostorih ni nobenih neprijetnih vonjav, manj je prahu, predvsem pa sta zadovoljna, da se delovanja sistema sploh ne čuti niti ne sliši. Priznata le, da sta potrebovala nekaj časa, da sta se navadila na prezračevanje, predvsem na to, da oken ni treba več odpirati. Sprva je gostitelj vsakokrat negodoval, ko je soproga odprla okno, češ saj ni potrebno, poleg tega tako zapravljamo energijo. Vendar je kmalu ugotovil, da odprto okno v prehodnih obdobjih ne vpliva na prezračevalni sistem, raba energije za njegovo delovanje pa zato ni nič večja. Soproga se je navadila, da okna odpre prav v prehodnih obdobjih, pri ekstremnih zimskih in poletnih temperaturah pa tako ni želje po tem, ker odprto okno pomeni neprijeten vdor mraza oziroma vročine v prostor.

Odločitve so bile dobre tudi z vidika stroškov življenja v hiši, čeprav so začetno naložbo podražile za približno 30 odstotkov. V to so vštete vse spremembe tipskega načrta, dodatna toplotna izolacija, toplotna črpalka z zemeljskim kolektorjem, talno gretje, prezračevalni sistem, kakovostnejša okna in kamin v dnevni sobi. Zdaj je največji strošek ogrevanje vode v bazenu, sicer pa po njunih izračunih delež za ogrevanje prostorov (skupaj s kletnimi prostori ogrevajo skoraj 300 kvadratnih metrov) in sanitarne vode znaša od 30 do 40 odstotkov računa za elektriko oziroma približno 60 do 80 evrov.

Delo in dom, 22. september 2010